Koliko zlata je na Zemlji? Najdete ga lahko tudi v Sloveniji

Zlato že tisočletja, morda že desettisočletja buri človeško domišljijo.

Kot nekaj dragocenega je začelo veljati že v prazgodovini, kažejo arheološke najdbe.

Majhne količine naravnega zlata so bile najdene v španskih jamah, ki so jih uporabljali v poznem paleolitiku, pred okoli 40.000 leti.

To so bili drobci samorodnega zlata, ki so ga takratni ljudje skoraj zagotovo našli v rekah, in lahko si predstavljamo, da je bleščeč "kamenček", ki se je razlikoval od drugih, pritegnil njihovo pozornost.

Kasneje, ko so se ljudje naučili pridobivati in oblikovati kovine, so verjetno ugotovili, da je zlato premehko za izdelavo orodja ali orožja, se ga da pa zelo lahko oblikovati.

Najstarejši znani zlati predmeti, ki jih je izdelal človek, so stari okoli 6.000 do 6.500 let. In kot so ugotovili arheologi, so bili že takrat povezani z močjo, statusom in obredi.

Od tu je, bi lahko rekli, šlo samo še navzgor. Pa tudi navzdol.

Zaradi simbolične vrednosti, ki jo ima zlato, so nekateri ljudje pripravljeni narediti marsikaj.

Srednjeveška Španija je, ko je odkrila, da imajo domačini v takrat novo odkriti Ameriki precej zlata, ki pa ga ne cenijo tako zelo kot Evropejci, osvojila skoraj celotno Ameriko in pri tem uničila takratne prastare civilizacije, prebivalce pa skoraj iztrebila.

Še danes je legendarni El Dorado – bajeslovno "Zlato mesto" v južnoameriški džungli – sinonim za bogastvo, izraz "zlata mrzlica" pa za gonjo po hitrem dobičku.

Rumena kovina drži svojo vrednost še danes (trenutno se cena za gram zlata giblje malce pod 100 evri).

Eden od razlogov, za tako visoko vrednost je tudi v tem, da je zlato razmeroma redko in da se morajo zanj ljudje kar precej potruditi.

Zlata je še ogromno, a ne moremo do njega – ali pa se ne splača

Po ocenah ameriškega geološkega zavoda (USGS) smo ljudje iz kamnin in rek doslej izkopali približno 187.000 ton zlata, večji del pa smo ga porabili za izdelavo nakita, piše portal Live Science.

Ta ocena je precej nižja od tiste, ki jo navaja Svetovni svet za zlato (SSZ), kjer ocenjujejo, da je bilo doslej izkopanih 216.265 ton zlata – kar bi zadoščalo za kocko z robom, dolgim približno 22 metrov.

Po podatkih tega sveta je bilo približno 45 odstotkov tega zlata porabljenega za izdelavo nakita, 22 odstotkov ga hranijo v obliki zlatih palic in kovancev, 17 odstotkov pa ga hranijo centralne banke.

Čeprav smo ljudje iz zemeljske skorje izkopali velik del zlata, ki ga je mogoče gospodarsko izkoristiti, nekaj zalog vendarle še ostaja.

Strokovnjaki razlikujejo med rezervami, torej deli rudnega nahajališča, ki jih je mogoče gospodarsko izkoristiti, in viri (nahajališča z manj zanesljivimi geološkimi podatki).

Skupaj ocene USGS in Svetovnega sveta za zlato nakazujejo, da je v predmetih, ki jih uporabljajo ljudje, in v znanih nahajališčih v zemeljski skorji med 251.000 do 271.000 ton zlata.

V najnovejšem poročilu USGS o rudnih surovinah so ocenili, da je po svetu še približno 64.000 ton zlata, ki se ga ekonomsko še splača izkoristiti, SSZ pa te zaloge ocenjuje na 54.770 ton.

A tudi te številke spremlja veliko negotovosti.

Poleg tega večina zlata na Zemlji ni v obliki koncentriranih nahajališč ali predmetov v obtoku.

Majhni delci in zrnca zlata, ki niso vredni izkopavanja, so razpršeni po vsej zemeljski skorji, predvsem v morski vodi in magmatskih kamninah, navajajo na kalifornijski univerzi.

Koncentracija zlata v zemeljski skorji je okoli 4 delce na milijardo oziroma 0,004 grama na tono kamnin, kar pomeni, da bi vse te mikroskopske količine skupaj tehtale približno 400 milijonov ton, ocenjuje britanska kraljeva kovnica - The Royal Mint.

Čeprav se to sliši kot ogromna količina, je to še vedno le drobec v primerjavi z vsem zlatom, ki ga planet vsebuje.

Po ocenah strokovnjakov je večina zlata na Zemlji zaklenjena v njenem jedru. Tam je kar 99 odstotkov vsega zlata, kar ga obstaja na Zemlji. S to količino pa bi lahko celotno površje našega planeta pokrili s pol metra debelo plastjo zlata.

Od kod vse to zlato?

V resnici je količino zlata na Zemlji nemogoče izmeriti, pa pravi geolog Chris Voisey z avstralske univerze Monash.

Da bi utemeljil svojo trditev, pa mora poseči daleč nazaj v zgodovino – še pred nastankom Zemlje.

Današnja znanstvena skupnost meni, da največ zlata nastane pri zlitju dveh nevtronskih zvezd. To je izjemno redek, a zelo energičen dogodek v vesolju. Opazovanje enega takega zlitja leta 2017 je to potrdilo.

To zlato potem plava po vesolju, dokler se včasih ne začne združevati z drugimi snovmi (plini in prahom), kar na koncu privede do nastanka zvezd in planetov. To se je zgodilo tudi z zemeljskim zlatom.

Ko pa je nastajala Zemlja, je večina razpoložljivega zlata zaradi svoje gostote potonila v jedro, drobec preostalega zlata pa je na Zemljo prispel kasneje, med tako imenovano "dobo bombardiranja", ko so naš mladi planet velikokrat zadeli trki meteoritov, kometov in asteroidov.

To se je dogajalo pred približno štirimi milijardami let, ko je Zemlja že imela trdno skorjo. "Veliko današnjih plemenitih kovin, ki jih najdemo v rudnih nahajališčih, verjetno izvira iz tega dogodka, saj niso zaklenjene v železo-nikljevo jedro," je pojasnil Voisey.

Od tega obdobja se količina zlata na Zemlji ni bistveno spremenila.

Novi vnosi iz vesolja so "zanemarljivi," je še dejal Voisey, zlato, ki je že na Zemlji, pa se le "premika zaradi geoloških procesov, ki lahko oblikujejo rudna nahajališča".

Glede na to, da je večina zlata v jedru in da je koncentracija v skorji zelo raznolika, Voisey "resno dvomi", da bi znanstveniki kdaj lahko natančno izmerili, koliko zlata vsebuje planet.

Prav tako bi bilo "nemogoče" določiti, koliko zlata še ostaja neodkritega. Smo pa nedolgo nazaj pisali o tem, da zlato iz Zemljinega jedra "curlja" proti površju.