Menu Item
Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ki v Evropski komisiji med drugim bdi nad zagotavljanjem pomoči prizadetim območjem, je za N1 spregovoril o dogajanju v Gazi, kjer so razmere od Hamasovega napada na Izrael 7. oktobra vse bolj kritične. Palestinci v Gazi, je poudaril, v tem trenutku potrebujejo prav vse, in ključno je, da humanitarna pomoč do njih pride čimprej.
Seznam grozot, ki jih že šest tednov živijo Palestinci v Gazi, je iz dneva v dan daljši.
“V Gazi spremljamo humanitarno katastrofo grozljivih razsežnosti,” je v pogovoru za N1 komentiral evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, pri tem pa poudaril, da več kot dva milijona Palestincev živi na dobrih 360 kvadratnih kilometrih oziroma na območju, ki je manjše od hrvaškega otoka Krk.
“Ljudje, civilisti, vključno z materami in otroki plačujejo strahovito ceno,” je dejal. Po njegovih besedah si Evropska unija od samih začetkov velike eskalacije oboroženega konflikta pred poldrugim mesecem prizadeva za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, zaščito civilistov in dostavo humanitarne pomoči.
Spomnimo sicer, da so mnogi v dneh po 7. oktobru, ko je Hamas izvedel nepričakovani napad na Izrael, ki je na izraelski strani zahteval 1.200 življenj, okoli 240 ljudi pa je bilo ugrabljenih in odpeljanih v Gazo, predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen očitali, da se je preveč pristransko postavila na stran Izraela. Državo je namreč (precej iznenada) obiskala v dneh po napadu, tam pa je poudarila, da se ima Izrael pravico braniti, pri čemer po mnenju mnogih ni poudarila, da Tel Aviv pri tem omejuje mednarodno pravo.
Bližnjevzhodno regijo je ravno te dni obiskal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Tam je med drugim poudaril, da “ena groza ne opravičuje druge” in naj Izraela “ne prevzame bes”, njegova retorika pa je drugačna od retorike predsednice Komisije. Nenazadnje ni zanemarljivo niti to, da šef diplomatske službe EU prihaja iz Španije, ki v Evropski uniji velja za Palestincem bolj naklonjeno državo.
O tem, za kaj se Evropska unija trenutno zavzema, po sogovornikovih besedah sicer ni nobenega dvoma. Unija je povečala humanitarno pomoč, ki je bila pred tem namenjena za palestinska ozemlja, vzpostavila je zračni humanitarni most do letališča v Egiptu ter si prizadeva, da zadostna količina pomoč v Gazo tudi pride, je poudaril komisar Lenarčič. Prav tako se zavzema za uvajanje humanitarnih premorov za distribucijo pomoči [gre za prekinitve bojev med tem, ko določena organizacija napove dostavo pomoči] ter za to, da v Gazo pride gorivo.
Ker je gorivo potrebno tudi za vojaško delovanje, je Izrael šele ta teden dovolil prvo dostavo približno 24.000 litrov goriva Združenim narodom v Gazi. “To je korak v pravo smer, je pa majhen, premajhen, kajti potrebe po gorivu, da se zagotovi delovanje osnovnih služb, so veliko večje,” je komentiral Lenarčič.
Po kar nekaj spodletelih poskusih je Varnostni svet Združenih narodov v sredo vendarle sprejel resolucijo, ki, tako sogovornik, zaradi svoje mednarodnopravno zavezujoče narave “zapoveduje omogočanje humanitarne pomoči” oziroma poziva k humanitarnim premorom. “Zdaj je popolnoma jasno, kaj je obveznost vojskujočih se strani glede humanitarne pomoči,” je poudaril Lenarčič.
Glede dostave pomoči je evropski komisar za krizno upravljanje povedal še, da je “prva zahteva Unije, da se omogoči stalen in zadosten dotok humanitarne pomoči na ozemlje Gaze. Druga pa, da se s humanitarnimi premori omogočita dostava in distribucija najnujnejše pomoči ljudem, ki jo potrebujejo.”
Kaj potrebujejo Palestinci v Gazi?
“Civilno prebivalstvo v Gazi potrebuje vse, na prvem mestu pa zaščito – zaščito pred bombardiranjem, vojaškimi spopadi. Treba je zavarovati življenja civilistov,” je bil jasen komisar Lenarčič. Izpostavil je nujno po večjem številu zatočišč pod okriljem Združenih narodov. Teh je v Gazi trenutno nekaj več kot 150, vanje pa se je zateklo okoli 800.000 ljudi. “Ta zatočišča so prenapolnjena, zaščito ljudi pa je treba povečati.”
Ko je zaščiteno človekovo življenje, sledijo druge najosnovnejše dobrine – voda, hrana, zdravila in medicinski pripomočki.
Pomoči, ki trenutno prihaja v Gazo, ni dovolj, je izpostavil Lenarčič. “Grozljivo je recimo pomanjkanje anestetikov, tako da v bolnišnicah, ki še delujejo na območju Gaze, določene operacije opravljajo brez anestezije, kar povzroča silno trpljenje pacientov oziroma ranjenih.”
Ker je na območju Gaze ogromno razseljenih, primanjkuje tudi šotorov, prenosnih postelj in osnovnih higienskih pripomočkov. Primanjkuje torej vsega, kar človek potrebuje za “golo preživetje”.
Evropska unija sicer še naprej sodeluje s humanitarnimi partnerji, ki delujejo v Gazi. To so, tako Lenarčič, med drugimi agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA), Svetovni program za hrano (WFP) in Mednarodni odbor rdečega križa. “Pomoč dajemo za namene, ki jih ugotovijo partnerji,” je pojasnil Lenarčič.
Razdeljena EU in njeno delovanje
Kako različna so sicer stališča držav članic Evropske unije do dogajanja v Izraelu in Palestini, je med drugim pokazalo glasovanje o resoluciji v Generalni skupščini ZN 27. oktobra. Osem držav Unije je resolucijo podprlo, vzdržale so se Bolgarija, Ciper, Danska, Estonija, Finska, Grčija, Nemčija, Italija, Litva, Latvija, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška in Švedska, proti pa so glasovale Avstrija, Hrvaška, Češka in Madžarska.
Komisarju Lenarčiču smo v luči tega zastavili vprašanje, kako ta nestrinjanja vplivajo na delovanje Evropske unije oziroma njeno vlogo pri iskanju možnosti za prekinitev spopadov, za mir.
“Določena nestrinjanja obstajajo – žal,” je komentiral Lenarčič, pri čemer je spomnil prav na glasovanje v Generalni skupščini Združenih narodov. “To seveda ni v prid večji in vplivnejši vlogi Evropske unije na Bližnjem vzhodu, a je vendarle treba upoštevati dejstvo, da navkljub nestrinjanjem v Uniji obstaja zelo široko področje popolnega strinjanja,” je dodal.
Po njegovih besedah se prav vse države članice povsem strinjajo glede potrebe po zagotavljanju (in povečanju) zadostne količine humanitarne pomoči, humanitarnih premorov in poti naprej, ki jo predstavlja rešitev dveh držav.
Humanitarna pomoč Palestincem se bo nadaljevala, dokler bo treba, je še napovedal komisar Lenarčič. Ob tem Evropska unija zagotavlja tudi tako imenovano razvojno pomoč palestinskim oblastem, ki vodijo Zahodni breg, in UNRWA. Trenutno poteka pregled te pomoči in čeprav doslej niso zabeležili suma, da bi ta prišla v neprave (Hamasove) roke, je po Lenarčičevih besedah “smiselno”, da se ta pregled vseeno opravi. Posledica izraelske operacije proti Hamasu v Gazi je med drugim tudi velika gmotna škoda, zaradi česar bo treba prevetriti, kam je denar najbolj smiselno usmeriti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje