Menu Item
Drugi dan zaslišanja komisarskih kandidatov so pred Evropskim parlamentom svoje poglede uspešno zagovarjali kandidat za komisarja za energetiko in stanovanjsko politiko Dan Jorgensen, kandidat za vladavino prava Michael McGrath in kandidatka za Sredozemlje Dubravka Šuica. Slišati je bilo napovedi o popolni osamosvojitvi EU od ruskih fosilnih goriv, pa tudi obljube o zaščiti novinarjev in neodvisnih medijev. Precej vprašanj evroposlancev je bilo povezanih tudi s problematiko migracij in razmerami na Bližnjem vzhodu. Kandidat komisarja za migracije Magnus Brunner in kandidatka za komisarko za okolje Jessika Roswall sta zaslišanje opravila, a na oceno še čakata.
Danes se je začel drugi dan zaslišanj komisarskih kandidatov. Pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta so svoje poglede zagovarjali Danec Dan Jorgensen, Irec Michael McGrath in Hrvatica Dubravka Šuica. Vsi so zaslišanje opravili uspešno.
Kandidat komisarja za migracije Magnus Brunner in kandidatka za komisarko za okolje Jessika Roswall sta zaslišanje opravila, a na oceno še čakata.
Napovedi o popolni osamosvojitvi od ruskih fosilnih goriv
Kandidat za novega evropskega komisarja za energetiko in stanovanjsko politiko Jorgensen je na zaslišanju v prvih 100 dneh svojega mandata napovedal načrt za popolno osamosvojitev EU od ruskih fosilnih goriv.
Vprašanje zagotavljanja cenovno dostopne oskrbe z energijo ob geopolitičnih spremembah, kakršni sta vojna v Ukrajini in posledična energetska kriza, in nadaljnjem spodbujanju prehoda na obnovljive oz. nizkoogljične vire energije je bilo med osrednjimi tematikami zaslišanja.
Danski socialdemokrat Jorgensen, ki je bil v preteklosti evropski poslanec, v zadnjih letih pa minister, ga je naslovil že v uvodnem nagovoru. V tej luči je sicer brez konkretnih zavez napovedal nadaljnja prizadevanja za preprečitev špekulacij na trgu elektrike in plina ter tudi ukrepe za zmanjšanje energetske revščine gospodinjstev.
Kot bistveno je omenil podpore za projekte energetske sanacije stavbnega fonda v uniji, pri čemer bo levji delež bremena financiranja odpadel na države članice, ne na EU, je opozoril.
Zelo jasno se je izrazil glede prihodnjega energetskega sodelovanja z Rusijo. Napovedal je, da bo nadaljnja osamosvojitev EU od oskrbe z ruskim plinom ena njegovih glavnih prioritet. “V preteklosti je 45 odstotkov plina v EU prišlo iz Rusije, zdaj je ta delež pri 18 odstotkih. A to ni dovolj. Moramo biti 100-odstotno neodvisni od ruskih fosilnih goriv,” je zatrdil. Svoj načrt naj bi predstavil v prvih 100 dneh svojega mandata, ni pa želel zagotoviti, da ga bo mogoče izvesti že prihodnje leto.
Pred zaslišanjem so se pojavljala tudi ugibanja, kakšno bo Dančevo stališče do jedrske energije. Glede te oblike energije namreč v uniji obstajata dva tabora – eden, ki je krepitvi jedrske energije naklonjen in v katerem je tudi Slovenija, ter drugi, ki stavi bolj na obnovljive vire. Ob tem je izpostavil, da vsaka članica EU sama neodvisno izbira svojo energetsko mešanico.
Čeprav Danska ni jedrska država in to po Jorgensenovih besedah zelo verjetno ne bo postala, je napovedal, da bo jedrska energija ostala sestavni del evropske energetske mešanice. “Predstavlja tudi rešitev za razogljičenje evropskega elektroenergetskega sistema,” je dodal.
Zavez glede možnosti, da bi v prihodnje nove jedrske projekte vendarle lahko financirali tudi s sredstvi EU, ni želel dajati, glede hitrega razmaha t. i. malih modularnih reaktorjev, ki naj bi bili alternativa dragim jedrskim blokom, pa je bil skeptičen.
Na področju stanovanjske politike, ki bo prav tako del njegovega resorja, je napovedal evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja.
“Pri zaščiti novinarjev in neodvisnih medijev ne bo kompromisov”
“Pri zaščiti novinarjev in neodvisnih medijev ter podpori zagovornikov človekovih pravic ne bo sklepanja kompromisov. To je namreč v srcu tistega, za kar se zavzemamo v Evropski uniji,” pa je v odgovorih na vprašanja članov treh pristojnih parlamentarnih odborov povedal kandidat za vladavino prava McGrath, irski politik iz vrst liberalcev.
Izvajanje evropskega akta o svobodi medijev, ki je začel veljati maja letos, bo tako njegova glavna prednostna naloga, je zagotovil. Če bo potrjen, bo med njegovimi prvimi ukrepi vzpostavitev novega evropskega odbora za medijske storitve, je napovedal kandidat za komisarja za demokracijo, pravosodje in vladavino prava.
Poudaril je, da bo svoboda medijev še naprej pomemben sestavni del letnega poročila o stanju vladavine prava v EU in državah članicah. Menil je, da je to poročilo prineslo določene koristi, vendar pa je treba bolje nadzorovati izvajanje priporočil, ki jih komisija v njem poda državam članicam.
Priporočila pa je treba po mnenju nekdanjega irskega finančnega ministra v večji meri povezati z izplačevanjem evropskih sredstev. O podrobnostih ni želel govoriti, saj bo pri uresničevanju te zaveze sodeloval s komisarjem, pristojnim za proračun. Je pa zagotovil, da mu pri tem ne bo manjkalo politične volje.
“Na področju vladavine prava namreč ne moremo dovoliti pristopa a la carte, tako v EU kot po državah članicah,” je poudaril irski politik. Zagotovil je, da bo odločitve sprejemal na podlagi dejstev in nepristransko, vendar pa bo odločno ukrepal za spoštovanje vladavine prava.
Glede postopka proti Madžarski, ki ga je zaradi kršitev temeljnih evropskih vrednot leta 2018 sprožil Evropski parlament, se je McGrath zavzel za to, da države članice zaključijo prvi del postopka.
Kot komisar bo pristojen tudi za varstvo potrošnikov, med drugim je napovedal pripravo predloga za večjo zaščito uporabnikov na spletu. Pri tem bodo posebno pozornost namenili mladim.
Komisarska kandidatka Šuica za strateško partnerstvo z državami v Sredozemlju
Kandidatka za komisarko za Sredozemlje Dubravka Šuica je kot glavno prioriteto poudarila sodelovanje s partnerji v južnem sosedstvu, pri čemer je izpostavila sklepanje strateških sporazumov z državami v tej regiji. Pakt bo temeljil na dveh stebrih, pri čemer prvi steber vključuje sporazume o strateških partnerstvih z državami iz te regije, drugi steber pa gospodarsko sodelovanje in vlaganja evropskih podjetij na tem območju.
Po besedah Šuice, dosedanje podpredsednice Evropske komisije za demokracijo in demografijo, bo Evropska komisija v odnosih z državami južnega sosedstva vztrajala pri vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in temeljnih svoboščinah.
Največ vprašanj evroposlancev je bilo sicer povezanih s problematiko migracij in razmerami na Bližnjem vzhodu.
Glede migracij želi zagotoviti, da se bo zunanja migracijska politika EU v celoti izvajala. Hkrati je poudarila boj proti trgovcem z ljudmi in spodbujanje prostovoljnih vrnitev. Dejala je tudi, da Evropa potrebuje legalne migrante, da bi gospodarstvo lahko delovalo.
Nekaj poslancev je omenilo tudi vojno med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi, pri čemer se Šuica po poročanju bruseljskega portala Politico ni želela opredeliti glede odgovornosti za težke humanitarne razmere v palestinski enklavi. Dejala je le, da gre za spor, ki traja že desetletja in da sama ni “razsodnik”.
Napovedala je tudi, da bo EU še naprej financirala agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in po poročanju Hine obsodila izraelsko prepoved delovanja UNRWA. Po njenih besedah bo EU še naprej podpirala palestinske oblasti pri reformah, da bi bile pravi sogovornik pri rešitvi po načelu dveh držav, Hamas pa označila za teroristično organizacijo, ki je ni mogoče obravnavati kot sogovornika.
Šuica po poročanju Politica ni naklonjena prekinitvi trgovinskih vezi z Izraelom, k čemur je pozvalo nekaj držav članic EU. Kot je pojasnila, bi začasna prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom pomenila, da bi izgubili izraelsko stran kot partnerja v dialogu za dosego rešitve dveh držav.
Komisarski kandidat Brunner za čimprejšnji začetek izvajanja migracijskega pakta
Po mnenju komisarskega kandidata za migracije Brunnerja je treba evropski pakt o migracijah in azilu začeti izvajati čim prej.
Spomladi sprejeti pakt o migracijah in azilu po besedah nekdanjega avstrijskega finančnega ministra kaže na to, da EU lahko opravi svoje delo. “Zdaj je prioriteta izvajanje, saj je to v interesu vseh,” je povedal članom parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe).
“Pakt je treba začeti izvajati čim prej, saj predstavlja podlago, ki bi nam lahko zelo pomagala,” je še povedal o novi evropski zakonodaji o upravljanju migracij, ki se bo glede na sprejeto pravno podlago začela uporabljati poleti 2026.
Da je treba določene dele pakta začeti izvajati pred poletjem 2026, se zavzema tudi več držav članic, med njimi Nemčija, Francija in Slovenija. Druge medtem napovedujejo, da ga ne bodo spoštovale, Madžarska in Nizozemska sta celo zahtevali izvzetje iz pakta. Brunner, ki je po izobrazbi pravnik, je danes zagotovil, da bo proti državam, ki ga ne bodo izvajale, ukrepal.
Se pa ni jasno izrekel glede tega, ali bo ukrepal proti članicam, ki izvajajo nadzor na notranjih schengenskih mejah. Tega že leta Avstrija izvaja na meji s Slovenijo. Oktobra lani je nadzor na meji s Slovenijo znova uvedla tudi Italija, Slovenija pa na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
V odgovorih na vprašanja več poslancev, med njimi slovenske evroposlanke Irene Joveve (Renew/Svoboda), je poudaril, da že obstajajo pravila, ki zagotavljajo, da je tega nadzora čim manj. Osredotočiti se je treba na dvostransko policijsko sodelovanje, je povedal.
Kandidat je pojasnil še, da se članice ponovnega uvajanja notranjega nadzora poslužujejo, ker ni ustreznega upravljanja sekundarnih migracij in ker zunanje meje niso ustrezno zaščitene.
Glede varovanja zunanjih meja je medtem poudaril, da jih je mogoče varovati ob spoštovanju temeljnih vrednot. V luči razprav o financiranju fizičnih ovir na mejah iz evropskih sredstev pa je dejal, da je treba denar davkoplačevalcev porabljati učinkovito. “Mislim, da je učinkoviteje vlagati v celovite rešitve varovanja meja,” je menil Brunner.
V nastopu na odboru Libe je poudaril še pomen sodelovanja s tretjimi državami, med drugim na področju vračanja migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v uniji.
Napovedal je, da bo kar se da hitro predstavil nov zakonodajni predlog za učinkovitejše vračanje, ki ga je obljubila že predsednica komisije Ursula von der Leyen.
Glede vzpostavljanja centrov za vračanje v tretjih državah je poudaril, da gre po njegovem mnenju za koncept, ki bi ga morali uporabljati samo za migrante z odločbami o izgonu iz države članice. Bi pa morali postopki v teh centrih upoštevati mednarodno pravo. Spoštovanje prava pa je treba zagotoviti tudi pri migrantskih centrih, kakršna je v Albaniji vzpostavila Italija. “Sem pa v splošnem odprt za nove ideje,” je kandidat za komisarja za notranje zadeve in migracije še povedal glede tega.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje