Menu Item
Konec 50-letne vladavine družine Asad v Siriji bo po ocenah britanske mreže BBC preoblikoval razmerje moči v regiji. Asada sta zapustila Rusija in Iran, ki pa s tem razvojem dodatno izgublja vpliv v regiji. Slednje je v veselje Izraelu, ki obravnava Teheran kot eksistencialno grožnjo.
Bašar al Asad je prevzel vodenje države leta 2000, po smrti njegovega očeta Hafeza, ki je vladal Siriji s trdo roko 29 let. Od njega je podedoval strogo nadzorovano in represivno politično strukturo, ki ni dopuščala opozicije. Sprva je vladalo upanje, da bi lahko bil drugačen – bolj odprt, manj brutalen –, a se to ni zgodilo.
Za vedno bo Asad po pisanju BBC ostal v spominu kot človek, ki je leta 2011 nasilno zatrl miroljubne proteste proti svojemu režimu, kar je vodilo v državljansko vojno. Več kot pol milijona ljudi je bilo ubitih, šest milijonov pa je postalo beguncev. Takrat je zatrl upornike s pomočjo Rusije in Irana oziroma gibanja Hezbolah in preživel. Tokrat pa se to ni zgodilo. Zavezniki, ki imajo veliko lastnih skrbi, so ga pustili na cedilu. Brez njihove pomoči pa Asadovi vojaki niso mogli – in ponekod očitno tudi nočejo – ustaviti upornikov, ki jih vodi islamistična skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS).
Iran s tem po pisanju BBC dodatno izgublja vpliv v regiji. Sirija pod vodstvom Asada je bila del povezave med Iranom in Hezbolahom in je bila ključna za prenos orožja in streliva skupini. Tudi Hezbolah je po enoletni vojni z Izraelom močno oslabljen in njegova prihodnost je negotova. Druga frakcija, ki jo podpira Iran, so Hutijevci v Jemnu, ki so bili večkrat tarča zračnih napadov. Vse te frakcije, skupaj z milicami v Iraku in Hamasom v Gazi, tvorijo to, kar Teheran opisuje kot os odpora. Ta je zdaj resno poškodovana, ocenjuje BBC.
Vprašanje je, kaj bo HTS storil po padcu režima
Mnogi verjamejo, da se silovita ofenziva islamističnih upornikov ne bi mogla zgoditi brez blagoslova Turčije. Turčija, ki podpira nekatere upornike v Siriji, je sicer zanikala podporo HTS. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je nekaj časa pritiskal na Asada, naj se vključi v pogajanja za diplomatsko rešitev konflikta, ki bi omogočila vrnitev sirskih beguncev. Najmanj tri milijone jih je v Turčiji in to je lokalno občutljivo vprašanje. A Asad tega ni hotel, izpostavlja BBC.
Veliko ljudi se veseli, da ni več Asada. A kako naprej? Zmagoviti HTS ima korenine v teroristični mreži Al Kaida in nasilno preteklost. Zadnja leta se je sicer poskušal preimenovati v nacionalistično silo in njegova nedavna sporočila imajo diplomatski in spravljiv ton. Toda mnogih ni prepričal in vprašanje je, kaj namerava storiti po strmoglavljenju režima, opozarja BBC.
HTS je bil ustanovljen leta 2011 pod imenom Džabat al Nusra kot neposredna podružnica Al Kaide. Pri njenem oblikovanju je sodeloval tudi vodja samooklicane skupine Islamska država Abu Bakr al Bagdadi. Leta 2016 je vodja skupine Abu Mohamad al Džulani javno prekinil odnose z Al Kaido in razpustil Džabat al Nusro.
Ustanovil je novo organizacijo, ki je prevzela ime Hajat Tahrir al Šam, ko se je leto kasneje združila z več drugimi podobnimi skupinami.
HTS je imel v zadnjem času bazo v severozahodni sirski provinci Idlib, kjer je de facto izvajala lokalno upravo, čeprav so bila njena prizadevanja za legitimnost omadeževana zaradi domnevnih zlorab človekovih pravic. Vpletena je bila tudi v nekaj spopadov z drugimi skupinami.
Njihove ambicije onkraj Idliba so bile po navedbah BBC nejasne. Odkar so prekinili z Al Kaido, je bil njihov cilj omejen na poskus vzpostavitve fundamentalistične islamske vladavine v Siriji in ne na širši kalifat, kot je poskušala Islamska skupina. Ni bilo veliko znakov, da bi poskušali ponovno zanetiti obsežnejši konflikt v Siriji in spodkopati Asadovo vladavino v večjem delu države – do zdaj, zaključi BBC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje