Rutte po silovitem ruskem napadu ocenil, da Moskva ne kaže resnosti glede miru

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes na obisku v Kijevu. Skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sta se v središču mesta poklonila padlim vojakom.

Rutte je kasneje nastopil v ukrajinskem parlamentu, kjer je dejal, da zadnji ruski napadi ne kažejo, da Moskva misli resno glede miru. "Neposredni pogovori potekajo in to je pomemben napredek. Toda ruski napadi, kot so bili tisti sinoči, ne kažejo resnosti glede miru," je dejal v nagovoru poslancem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rutte je pohvalil pogum ukrajinskega ljudstva skoraj štiri leta po začetku ruske invazije in ponovno potrdil podporo zaveznikov Kijevu. Hkrati je države članice Nata pozval, naj sežejo globoko v svoje zaloge, da bi Ukrajini zagotovile nujno potrebno zračno obrambo, medtem ko ruske sile stopnjujejo napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Šef Nata je tudi poudaril, da so evropske članice Nata pripravljene zagotoviti trdna varnostna jamstva in napotiti sile v Ukrajino, da bi zagotovile trajnost morebitnega premirja.

Največji napad po začetku let mnoge pahnil v ledeni objem

Rutte je na obisk v ukrajinsko prestolnico prispel le nekaj ur po silovitem ruskem napadu z raketami in droni, katerih tarča sta bila med drugim Kijev in Harkov. Šlo naj bi za največji ruski napad na Ukrajino od začetka leta, v katerem je Rusija po navedbah ukrajinskih zračnih sil uporabila 71 raket in 450 dronov. Ukrajina je prestregla ali uničila 38 raket in 412 brezpilotnikov.

Izstrelki so v Kijevu zadeli več stanovanjskih poslopij, med drugim je zagorel tudi vrtec. Ranjenih je bilo najmanj pet ljudi. Del mesta, kjer so se temperature spustile na približno 20 stopinj pod lediščem, je ostal brez ogrevanja. Tudi kasneje je bilo po poročanju AFP slišati opozorilo pred morebitnim zračnim napadom in grožnji balistične rakete.

Tarča napada je bil poleg Sumija, Dnipra, Odese in Vinice tudi Harkov na vzhodu države, kamor sta po besedah župana Igorja Terehova prileteli vsaj dve raketi in številni droni. O napadih je poročal tudi guverner Oleg Sinegubov, ki je dodal, da sta bili ranjeni dve osebi. Zatrdil je, da je bila tarča več ur trajajočih napadov tudi energetska infrastruktura, številnim prebivalcem so morali izklopiti ogrevanje.

Rusija je očitno obnovila napade na energetsko infrastrukturo, potem ko je na predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred dnevi pristala na njihovo začasno prekinitev sredi hude zime. Kremelj je navedel, da naj bi prekinitev trajala do minule nedelje.

Zelenski je v luči zadnjih ruskih napadov opozoril, da je Moskva znova zanemarila prizadevanja ameriške strani za končanje vojne v Ukrajini. V objavi na družbenem omrežju X je ob tem še dejal, da je Rusija v današnjih obsežnih napadih uporabila balistične rakete, ob tem pa pozval k čimprejšnji dobavi raketnih sistemov patriot.

Ameriški predsednik Trump po navedbah Bele hiše ni bil presenečen, ko je Rusija ponovno začela izvajati obsežne napade na cilje v Ukrajini. "Danes zjutraj sem o tem govorila s predsednikom in njegova reakcija je bila, da ni bil presenečen," je novinarjem povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

V sredo se bodo sicer v Abu Dabiju med rusko in ukrajinsko stranjo nadaljevala pogajanja o končanju vojne, pri katerih posredujejo ZDA.

Evropa in ZDA bi lahko na rusko kršenje dogovorov odgovorili s silo

Financial Times je ob tem danes poročal, da se je Ukrajina z zahodnimi zaveznicami dogovorila, da bosta Evropa in ZDA na vsako vztrajno rusko kršenje morebitnih prihodnjih dogovorov o premirju oziroma prekinitvi ognja odgovorili s koordiniranim vojaškim odgovorom.

Po navedbah obveščenih virov bi ruska kršitev prekinitve ognja že v 24 urah sprožila odziv, sprva z diplomatskim opozorilom, po potrebi pa tudi z akcijo ukrajinske vojske s ciljem ustavitve kršitev. Če bi Rusija kršitve nadaljevala, bi v drugi fazi posredovale sile t. i. koalicije voljnih, v kateri so številne članice EU, pa tudi Velika Britanija, Norveška, Islandija in Turčija. V primeru razširjenega napada pa bi 72 ur po prvi kršitvi premirja sledil koordiniran odgovor evropskih in ameriških sil.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem dejal, da se pripravlja na nadaljevanje dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in da to poteka v posvetovanju s Kijevom. Kot je še dejal, je za pogajanja o varnostnih jamstvih po vojni potreben stik s Kremljem. "V tem kontekstu je pomembno, da Evropejci obnovijo svoje kanale za komunikacijo," je pojasnil. Obenem je zatrdil, da Moskva ne kaže "resnične pripravljenosti" za pogajanja o miru v Ukrajini.