Film Konklave ni v središču pozornosti le zato, ker mu gre v sezoni filmskih nagrad kar dobro – prejel je bafto za najboljši film, nominiran pa je tudi za osem oskarjev – temveč tudi ker so oči svetovne javnosti v zadnjih dneh uprte v Vatikan. Papež Frančišek je od petka namreč hospitaliziran zaradi pljučnice v obeh pljučnih krilih. Kaj v filmu je res, kdo je pomagal ustvarjalcem in kaj je Hollywood moral "pričarati" sam?
Konklave je skupek postopkov, v katerih kardinali z volilno pravico po smrti ali odstopu papeža izvolijo novega. Volilno pravico imajo vsi kardinali, ki na dan izpraznitve papeškega apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Od 22. januarja 2025 je 138 kardinalov, ki bi lahko sodelovali na konklavu, če bi se ta zgodil zdaj.
O tem tajnem volilnem postopku govori tudi istoimenski film Konklave iz lanskega leta. Pozor, če filma še niste gledali, v nadaljevanju sledijo manjši kvarniki.
V filmu, ki ga je režiral Edward Berger, igrajo velika imena, kot so Ralph Fiennes, Stanley Tucci, Isabella Rossellini in John Lithgow. Film temelji na knjigi iz leta 2016, ki jo je napisal Britanec Robert Harris – opisal jo je kot zgodbo “o moči Boga in ambiciji moških”. Pri pisanju knjige je Harrisu pomagal pokojni angleški kardinal Cormac Murphy O’Connor, ki je sodeloval na konklavih leta 2005 in 2013.
Scenarist filma Peter Straughan je za USA Today povedal, da jim je Cerkev pred snemanjem omogočila zasebno turo po Vatikanu. “Bili so precej gostoljubni in v veliko pomoč. To je bil res velik raziskovalni projekt. Vatikan je fascinanten, dramatičen svet, zato si želiš, da so podrobnosti čim bližje resnici,” je dodal. Ob tem je poudaril, da so želeli ostati “spoštljivi do srca Katoliške cerkve, čeprav ima ta veliko napak”.
Koliko filma je bilo dejansko posnetega v Vatikanu
Prav nič. “V Vatikanu ni mogoče snemati, nikoli. Morali smo najti alternativo,” je pojasnil Straughan.
Večina filma je tako posneta v Rimu, mestu, ki je polno stavb, ki prepričljivo služijo kot tiste, prikazane v filmu Konklave. Notranjost Sikstinske kapele in slavni Michelangelov strop pa so računalniško poustvarili.
Tudi Hollywood s kamero ne more v Vatikan. (Foto: PROFIMEDIA)
Ali je izolacija v času konklava resnična?
Da. Kot je prikazano v filmu, lahko kardinali po izrečenih besedah extra omnes (“vsi ven”) komunicirajo le med sabo. Iz zunanjega sveta ne smejo prihajati nobene informacije, ki bi kakorkoli vplivale na volitve.
Sicer obstaja nekaj oseb, ki lahko po potrebi delujejo kot odposlanci, a kardinali sami ne smejo oditi, dokler glasovanje ni končano – en kardinal mora prejeti dve tretjini glasov, da je izvoljen za papeža.
Ralph Fiennes in Stanley Tucci v filmu Konklave. (Foto: PROFIMEDIA)
Pred konklavom, na katerem so izvolili papeža Frančiška, so Sikstinsko kapelo preiskali, da bi odkrili morebitne skrite prisluškovalne naprave. O tem, da bi jih našli, ni poročil, vendar so v preteklosti na konklavu že odkrili novinarje, ki so se pretvarjali, da so uslužbenci. Med volilnim postopkom v Sikstinski kapeli uporabljajo tudi motilce brezžičnega signala.
Kje kardinali med konklavom spijo?
Kardinali so med volitvami nastanjeni v Domus Sanctae Marthae, skromni stavbi na območju Vatikana. V bližnjih stavbah in na dvoriščih se lahko družijo, skupaj pa tudi obedujejo v jedilnici, kjer jim strežejo nune.
“Vizualno tako dobiš nenavadno mešanico starodavne lepote, ki je v ostrem nasprotju z občutkom, da si v nekem poslovnem konferenčnem centru. Tam so moški, ki odločajo o tem, kdo bo predstavljal katoličane, kulisa prostorov pa je skromna,” je opisal Straughan.
Domus Sanctae Marthae. (Foto: PROFIMEDIA)
V stavbi, kjer med konklavom prebivajo kardinali, od leta 2013 živi tudi papež Frančišek, ki ni želel uporabljati papeškega stanovanja v Apostolski palači.
Je volilni proces tako formalen kot v filmu?
Ko se kardinali zberejo, da bi izvolili papeža, glasujejo tudi do štirikrat na dan, zlasti prvi dan ali dva, da ugotovijo, kateri kandidati imajo največ podpore. Kot je prikazano v filmu, postopek glasovanja ni hrupen, temveč slovesen in poln obredov. Vsakič, ko kardinal glasuje, mora stopiti do sklede, v katero odda svoj glas, in izreči prisego v latinščini.
Testor Christum Dominum, qui me iudicaturus est, me eum eligere, quem secundum Deum iudico eligi debere.
To je prisega, ki jo kardinali izrečejo pred oddajo vsakega glasu. Pomeni pa: Kličem za pričo Kristusa Gospoda, ki bo moj sodnik, da je moj glas namenjen tistemu, za katerega pred Bogom mislim, da bi moral biti izvoljen.
Oddaja glasu, prikazana v filmu Konklave. (Foto: PROFIMEDIA)
Kardinali drug za drugim položijo svoje zložene glasovnice na okrogel krožnik in ga med recitiranjem prisege potisnejo v ovalno urno. Kot lahko vidimo v filmu, te glasovnice sešijejo z iglo in nitjo, nato pa zažgejo s kemikalijo. Če se sproži črn dim, to pomeni pat položaj, bel pa – kot je širšemu svetu dobro znano – pomeni “habemus papam” oziroma “imamo papeža”.
Najdaljši konklave
Najdaljši konklave v moderni zgodovini je bil leta 1740. Trajal je od 18. februarja 1740 do 17. avgusta, torej 181 dni. Sodelovalo je 51 kardinalov, štirje so v tem času umrli. Po pol leta so izvolili kardinala Prospera Lambertinija, ki si je izbral ime Benedikt XIV.
Med letoma 1268 in 1271 pa je potekal najdaljši konklave kadarkoli. Začel se je v znamenju naraščajočih napetosti med dvema vplivnima italijanskima družinama. Družina Guelfi je podpirala papeža, družina Ghibellini pa cesarja. Konklave je takrat potekal v mestu Viterbo. Domačini, ki so bili razočarani nad tem, da se niso nič dogovorili, so kardinale zaprli v palačo in celo odstranili streho, da bi pospešili postopek odločanja.
1. septembra 1271 so končno dosegli kompromis in za papeža, ki si je izbral ime Gregor X., izvolili Teobalda Viscontija. Visconti se konklava ni udeležil, saj je bil na diplomatski misiji v sveti deželi, kar je še dodatno zapletlo ta že tako ali tako izjemni dogodek.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje