Konklave: vse oči uprte v Vatikan in dimnik nad kapelo

Beseda konklave, ki jo bomo od danes tako pogosto slišali, izhaja iz latinščine in bi v prevodu pomenila "s ključem". Gre za sklicevanje na preteklost, ko so kardinalski zbor med papeškimi volitvami zaklepali, da bi zagotovili tajnost procesa. Kljub zaprtosti in tajnosti postopka bodo kardinali pod drobnogledom svetovne javnosti.

Po pravilih Katoliške cerkve lahko papež postane katerikoli verujoči katoliški moški. V praksi pa kardinalski zbor papeža izvoli med seboj. Pogoj za to, da ima kardinal volilno pravico, je, da na dan papeževe smrti še ni dopolnil 80 let. Tokrat bo kardinalov z volilno pravico 135, zaradi bolezni pa naj se dva konklava ne bi udeležila. Največ, 53, bo kardinalov iz Evrope, 23 iz Azije, prav toliko iz Južne Amerike. 18 kardinalov prihaja iz Afrike, 14 iz Severne Amerike in 4 iz Oceanije.

Kardinali bodo prvi dan konklava začeli s sveto mašo v Baziliki svetega Petra, popoldne pa se bodo v procesiji ob petju gregorijanskega korala Veni creator spiritu odpravili proti Sikstinski kapeli. Tam bodo zaprisegli, da o dogajanju v kapeli ne bodo govorili. Nato bo italijanski nadškof Diego Ravelli ukazal, da vsi nepoklicani zapustijo Sikstinsko kapelo ("extra omnes"). Poleg kardinalov lahko tam ostanejo švicarska garda, varnostniki in nekaj duhovnikov, zdravnikov in hišnih pomočnikov, ki morajo prav tako zapriseči.

Volitve papeža potekajo zjutraj in popoldne, tako da bodo danes, prvi dan konklava, volili le enkrat. Po poročanju Vatican News bodo prve glasove oddali šele zvečer. V naslednjih dneh bodo lahko na dan volili največ štirikrat – dvakrat dopoldne in dvakrat zvečer –, vsakič pa lahko na listek zapišejo ime kogarkoli. Za papeža bo izvoljen tisti kandidat, ki bo prejel dve tretjini glasov. Kot piše CNN, se štiri glasovanja na dan odvijajo štiri dni, peti dan pa sledi premor za oddih in molitev.

Konklave že skoraj 200 let ni trajal več kot štiri dni

Če papež ni izvoljen v štirih dneh, se po dnevu premora glasovanje nadaljuje, po sedmih krogih volitev nato znova nastopi premor, po njem pa nova glasovanja in tako dalje. Če kardinalom po daljšem času ne uspe izglasovati papeža, se lahko odločijo za direktno odločanje med kandidatoma, ki sta na zadnjem glasovanju prejela največ podpore.

Da bi se konklave tako razvlekel, je malo verjetno. Kot piše ABC News, konklave še nikoli od leta 1831 ni trajal več kot štiri dni. Kardinali namreč v Sikstinsko kapelo ne pridejo "tešči", saj imajo pred začetkom konklava vsakodnevne sestanke, na katerih debatirajo o ključnih izzivih Cerkve in svojih stališčih.

Ali smo dobili novega papeža, nam bo naznanil dim, ki se bo pokadil iz dimnika Sikstinske kapele. Črna barva pomeni neuspeh, bela pa, da so bili kardinali uspešni. Dim nastane pri sežiganju glasovnic, za jasno belo ali črno barvo pa poskrbijo elektronsko vžganekartuše s kemikalijami. Za vsak primer izvolitev papeža potrdijo še vatikanski zvonovi.

O tem, kdo bi lahko bil novi papež, se ugiba že vse od Frančiškove smrti. Med najpogosteje izpostavljenimi so filipinski kardinal Luis Antonio Tagle, italijanski kardinali Pietro Parolin, Matteo Zuppi in Pierbattista Pizzaballa, madžarski kardinal Peter Erdo in malteški kardinal Mario Grech. Poznavalci so pri napovedih previdni in opozarjajo, da je zaradi razpršene sestave kardinalskega zbora negotovost tokrat še večja.