Menu Item
Odložite akademske halje, zavihajte rokave, pozabite na ponos in začnite fizično delati. Tako Zveza kitajske komunistične mladine poziva mlade Kitajce, naj gredo iz mest, kjer služb nimajo, raje delati na podeželje. Kljub diplomam. Že lani je to precej kontroverzno reševanje epidemije brezposelnosti med mladimi Kitajci v mestih sprožil kitajski predsednik. Vprašanje pa je, ali kitajski komunisti "rešujejo" mlade zaradi mladih ali zaradi sebe. In tudi spomin na čase Maa Cetunga je še živ.
Kitajski predsednik Ši Džinping je decembra lani mlade pozval, naj si iščejo zaposlitev na podeželju in tako pomagajo oživiti podeželsko gospodarstvo.
Na Kitajskem namreč v mestih vlada prava epidemija brezposelnosti med mladimi. V urbanih središčih je rez službe vsak peti mladi Kitajec oziroma Kitajka, ali drugače: med 16 in 24-letniki je stopnja brezposelnosti v kitajskih mestih kar 19,6-odstotna in je s tem druga najvišja v kitajski zgodovini.
Obeti so še slabši. Kot poroča CNN, bo letos na Kitajskem diplomiralo rekordnih 11,6 milijona študentov, ki si bodo v urbanih središčih službe našli le stežka.
Po decembrskem pozivu kitajskega predsednika mladim Kitajcem so začeli to spravljati v prakso v najbogatejši kitajski provinci Guangdong, ki meji na Hong Kong in je “motor kitajske proizvodnje.”
Z natančno zasnovano kampanjo na socialnih omrežjih, ki je mestoma tudi viralna, vabijo vse tja do 300.000 mladih kitajskih diplomatov na podeželje, kjer jim bodo pomagali poiskati službe.
“Rešujejo” mlade, da rešijo sebe?
Nekateri raziskovalci in analitiki so sicer prepričani, da ti nadvse kontroverzni kitajski “prijemi” niso naključni, pač pa zelo politični. Med mladimi Kitajci naj bi namreč naraščalo nezadovoljstvo s komunistično partijo Kitajske, ta pa naj bi zelo dobro razumela, da bodo nezadovoljni in brezdelni mladi Kitajci za vrhuško kitajske politike časoma bistveno večji problem kot pa mladi Kitajci na podeželju, ki imajo za nameček še polne roke dela.
“Njihova razpršitev v manjše vasi na podeželju bi lahko zmanjšala to tveganje in po možnosti pripomogla k zmanjšanju razlik v dohodkih med kitajskimi mesti prvega in drugega reda ter revnejšimi območji države,” je za CNN povedal Alex Capri, raziskovalec pri fundaciji Hinrich.
A dejstvo je tudi, da se gospodarstvo te svetovne velesile ohlaja in zato mnogi pravijo tudi, da mladi enostavno izgubljajo upanje.
“Kitajski študenti, ki so po zelo strogih proticovidnih ukrepih izčrpani, so zaskrbljeni, da jim v modelu kitajskega državnega kapitalizma diploma ne bo več prinesla takšnih koristi, kot jih je mladim nekoč,” je za CNN dejal Craig Singleton, višji sodelavec Fundacije za obrambo demokracij.
“Zavihajte rokave, pozabite na ponos in začnite fizično delati”
Toda kitajske oblasti in državni mediji krivdo za pomanjkanje delovnih mest prelagajo na mlade, češ da so preveč izbirčni. Zveza komunistične mladine je mlade diplomante že večkrat pozvala, naj snamejo svoje akademske halje, zavihajo rokave, pozabijo na ponos in se lotijo fizičnega dela.
Ta politika kitajskega predsednika Ši Džinpinga, piše CNN, spominja na kampanjo nekdanjega kitajskega voditelja Maa Cetunga med 50. in 70. leti prejšnjega stoletja, ko je bilo več deset milijonov mladih Kitajcev iz mest izgnanih v oddaljena podeželska območja Kitajske.
Takrat so mnogi mladi, ki so bili poslani na podeželje, izgubili možnost za visokošolsko izobraževanje, zgodovinarji pa so kasneje to generacijo poimenovali kitajska izgubljena generacija.
Toda danes, pravijo nekateri analitiki, mladi tega ne bodo več sprejeli tako ponižno kot nekoč.
Avtorica originalnega besedila: Laura He/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje