"Koristi odtehtajo stroške pospešenega podnebnega ukrepanja"

Foto: PROFIMEDIA

Koristi močno odtehtajo stroške ambicioznega in pospešenega podnebnega ukrepanja, ugotavlja poročilo, ki je nastalo pod okriljem mednarodne mreže Climate Action Network Europe. Poročilo kaže, da ambiciozen energetski prehod prinaša znatne in merljive družbene in gospodarske koristi, so ob predstavitvi poudarili v okoljski organizaciji Focus.

Poročilo, v katerem je sodelovalo 14 nevladnih organizacij iz 13 evropskih držav, predvideva tri scenarije glede na stopnjo ukrepanja. Scenarij, ki predvideva omejitev dviga temperature na 1,5 stopinje Celzija, ni nujen le z vidika blaženja podnebnih sprememb, temveč prinaša tudi gospodarske in družbene koristi, je o poročilu dejal Taj Zavodnik iz Focusa, ki je sodeloval pri pripravi poročila.

Poročilo na eni strani proučuje preprečene učinke izpustov na gospodarstvo in družbo ter na drugi strani koristi, ki med drugim vključujejo boljše zdravje, povečanje števila zelenih delovnih mest, zmanjšanje energetske revščine in porabe surovin ter preprečevanje padca blaginje zaradi podnebnih vzrokov.

Z ukrepanjem v skladu s pariškim sporazumom in ciljem za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija bi Evropska unija lahko glede na poročilo do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj 1.000 milijard evrov, Slovenija, kjer se ozračje zaradi geografskih značilnosti segreva nad svetovnim povprečjem, pa 3,7 milijarde evrov, kar je več od povprečja EU.

Slovenija mora okrepiti ambicije

V Focusu izpostavljajo, da mora Slovenija predvsem okrepiti ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz prometa. Pri tem se jim zdi bistveno, da oblikuje ustrezne politike in začne izvajati učinkovite ukrepe za zmanjševanje motornega cestnega prometa ter se osredotoči na obnovo in gradnjo železniške infrastrukture.

Poleg področja prometa je za Slovenijo izjemnega pomena tudi snovanje ambicioznejših ukrepov v energetskem sektorju, kamor v prvi vrsti sodijo ukrepi zmanjšanja rabe energije in njene učinkovite rabe. Pomembno se jim zdi tudi pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije in izkoriščanje potenciala skupnostnih energetskih projektov.

“Med številnimi letošnjimi priložnostmi za izboljšanje podnebnega in energetskega ukrepanja Slovenije je gotovo prenova nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bo pomembno oblikoval smer ukrepanja in razvoja Slovenije do leta 2030,” je prepričan koordinator programa Energija v Focusu Zavodnik.

Kot je poudaril, bi za energetski prehod, skladen z omejitvijo temperature pod 1,5 stopinje Celzija, Slovenija morala bistveno okrepiti svoje cilje in ukrepe ter si prizadevati za zmanjšanje emisij za vsaj 65 odstotka do leta 2030 in podnebno nevtralnost doseči najkasneje leta 2040.

Poziv k pospešenemu, pravičnemu in stroškovno učinkovitemu razogljičenju v luči novih ugotovitev poročila je Focus danes naslovil tudi na vlado ter na ministrstva za okolje, podnebje in energijo, za finance in za solidarno prihodnost.