Kljub temu da na Kitajskem velja stroga ničelna toleranca do covida, število novookuženih s koronavirusom znova narašča. Peking spet zaostruje omejitve, s katerimi želi preprečiti širjenje virusa, mnoge pa skrbi, da bo tudi kitajsko prestolnico doletela popolna zapora življenja, kot jo doživljajo v Šanghaju. Ali lahko iz porasta okužb na Kitajskem sklepamo, kaj se bo s koronavirusom v prihodnjih mesecih zgodilo pri nas? Ali pa bomo v že tako zaostrenih ekonomskih razmerah, ki vladajo zaradi vojne v Ukrajini, čutili še ekonomske posledice lockdowna v Šanghaju?
V več delih Kitajske število novih okužb s koronavirusom kljub strogi politiki ničelne tolerance do covida znova narašča. Oblasti v Pekingu so zato znova uvedle nekaj strogih omejitev, s katerimi bodo znova poskusile preprečiti širjenje koronavirusa.
Vse restavracije v kitajski prestolnici bodo tako zaprte za goste vsaj do 4. maja, prebivalci pa bodo za obisk javnih ustanov in trgovin potrebovali dokazilo o nedavnem negativnem PCR-testu, je v soboto sporočila mestna uprava. Po poročanju medijev so oblasti v Pekingu nedavno zaključile tudi vzpostavitev nove terenske bolnišnice s približno 4.000 posteljami, v katero naj bi izolirali tiste z asimptomatskimi okužbami in ljudi z blagimi simptomi.
Nacionalna zdravstvena komisija je v Pekingu samo danes zabeležila 59 novih okužb s koronavirusom, ob tem pa opozorila, da je bilo v zadnjem valu okužb v prestolnici okuženih več kot 300 ljudi.
Kljub za naše kriterije majhnemu številu novih primerov okužb so se pojavili strahovi, da bi tudi v Pekingu lahko prišlo do delne ali popolne zapore življenja, podobne tisti, ki jo še vedno doživlja Šanghaj. Več tamkajšnjih mestnih sosesk je zaprtih že od konca aprila, njihovi prebivalci pa območja ne smejo zapustiti.
Kitajskemu finančnemu središču je širjenje okužb sicer uspelo vsaj do neke mere zajeziti. Šest od šestnajstih mestnih okrožij je z današnjim dnem doseglo status, ki nakazuje, da se koronavirus pri v njih več ne širi v tako veliki meri (zero-covid). Status zero-covid je dosežen, ko okrožje tri zaporedne dni ne beleži novih dnevnih porastov okužb, poroča Reuters. Prebivalci petih od šestih okrožij Šanghaja, ki so brez koronavirusa, bodo tako znova smeli uporabljati javni prevoz, ni pa še jasno, kdaj. Kljub padcu novih okužb pa se Šanghaj že pripravlja, da bo od prihodnje nedelje naprej uvedel nov krog množičnega testiranja prebivalcev.
Kitajska ničelna toleranca ena najstrožjih na svetu
Kitajska politika ničelne tolerance do covida velja za enega najstrožjih pristopov k spopadanju s pandemijo kjer koli na svetu, kljub temu pa se država znova spopada s porastom števila novih okužb. Porast mnogi pripisujejo širjenju različice omikron. Kljub temu pa stopnja okužb v primerjavi s stopnjo okužb v Združenih državah Amerike (ZDA) ali Evropi ostaja nizka.
Tudi stopnje smrti, povezanih s koronavirusom, so na Kitajskem nižje kot na Zahodu. Od konca leta 2019 je na Kitajskem s koronavirusom umrlo približno 4.600 ljudi, medtem ko v ZDA beležijo skoraj milijon smrti, povezanih s koronavirusom.
Mnogi zato opozarjajo, da vnovičen porast okužb na Kitajskem, ne pomeni nujno, da bomo porast okužb kmalu opazovali tudi pri nas, lahko pa, da bomo v Evropi čutili gospodarske posledice lockdowna v Šanghaju.
Koronavirus pri nas
V soboto smo v Sloveniji potrdili 477 novih okužb s koronavirusom. V primerjavi s petkom so v soboto potrdili 471 okužb manj, v primerjavi z minulo soboto pa 12 manj. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 13.043 aktivnih primerov okužbe, kar je 74 manj kot dan prej. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov po podatkih NIJZ trenutno znaša 857 in je za enega nižje kot dan prej. Za tri pa se je znižalo število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev in trenutno znaša 616.
Gospodarske omejitve bi lahko povzročile metuljev učinek
Kitajska politika ničelne tolerance do covida ima prav tako precejšnje stroške. Lokalno gospodarstvo, kot so trgovine in restavracije, je med zaprtjem v Šanghaju močno trpelo, izpad poslovanja pa se je poznal tudi na pristaniški dejavnosti, je za France 24 povedala specialistka za kitajsko gospodarstvo na univerzi Clermont Auvergne Mary-Françoise Renard. Xin Sun iz londonskega King’s Collegea pa je spomnil tudi na pomen Šanghaja za avtomobilsko industrijo, saj je to mesto glavni dobavitelj rezervnih delov.
Podatki o šanghajskem gospodarstvu kažejo, da je dolgotrajna zapora povzročila gospodarsko škodo. Epidemiološke omejitve javnega življenja in poslovanja v Pekingu bi ta učinek še povečale, čeprav Peking nima tako velike gospodarske vloge v državi, kot jo ima Šanghaj. Omejitveni ukrepi bi lahko najbolj prizadeli storitveni sektor, ki predstavlja 83 odstotkov gospodarske dejavnosti v Pekingu, še poroča francoska mreža.
Omejitve gospodarstva v dveh najpomembnejših gospodarskih in političnih mestih na Kitajskem pa bi po svetu lahko povzročile tako imenovan metuljev učinek. “Od začetka epidemije je bilo veliko inflacijskih šokov – od zaustavitve mednarodne trgovine, rasti cen energentov in vojne v Ukrajini. K temu je treba dodati še motnje izvoza zaradi covidnih ukrepov,” je dejal svetovalec za naložbeno strategijo pri podjetju Pictet Asset Management Frédéric Rollin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!