Predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so opozorili na neizpolnjene obljube zvezne vlade na področju pravic manjšin. Na skupni novinarski konferenci so predsedniki štirih organizacij med drugim izpostavili potrebo po ureditvi rabe slovenščine v šolstvu, sodstvu in upravi.
Skupna novinarska konferenca je sledila nedavni vložitvi peticije o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji pri odboru za peticije Evropskega parlamenta, od katere si organizacije obetajo poziv Avstriji, naj izpolni svoje obveznosti iz avstrijske državne pogodbe in mednarodnih pogodb o varstvu narodnih manjšin.
Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je današnjo novinarsko konferenco označil kot pomemben simboličen akt v času, ko so vsi razočarani nad odnosom Dunaja, kjer da vsi skupaj že desetletja “prosjačijo”.
Eno od področij, ki organizacije posebej skrbi, je izobraževanje, glede katerega so zavzele skupno stališče, da je treba zagotoviti kontinuiteto dvojezičnega izobraževanja na vseh ravneh, od jasli do univerze, je poročal spletni portal avstrijske javne radiotelevizije ORF.
Koroški Slovenci so si od trenutne koalicije obetali več
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je govoril o ogromno prelomljenih obljubah dunajskih oblasti od leta 1867 do danes. Kot je priznal, so si obetali več od trenutne koalicije ljudske stranke (ÖVP) in Zelenih.
Kot so izpostavili na novinarski konferenci, je Avstrija pred tremi leti podvojila sredstva za narodne skupnosti, a Inzko je glede tega opozoril, da pred tem 25 let ni bilo povišanja, sprememb v financiranju pa ni bilo niti odtlej.
Še vedno ostaja neizpolnjena obljuba iz koalicijske pogodbe o spremembi zakona o narodnih skupnostih, h kateri so se na Dunaju zavezali že ob sprejetem kompromisu za dvojezične krajevne napise leta 2011.
Inzko je opozoril tudi na omejevanje uporabe slovenščine v pravosodju na Koroškem. “Koroški Slovenci nimajo dostopa do dvojezičnega sodišča v Celovcu, lahko pa nekdo iz Ljubljane zahteva slovenščino v Celovcu,” je problematiko orisal predsednik NSKS.
Zahtevajo razširitev dvojezičnega sodstva
Da so glede tega vsi predstavniki Slovencev v Avstriji istega mnenja, je poudaril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Manuel Jug. Kot je dejal, zato v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe zahtevajo razširitev dvojezičnega sodstva na celotno dvojezično ozemlje in tudi ureditev kompetenčnih centrov, ki bodo zagotavljali delovanje dvojezičnega sodstva.
O nujnosti razširitve dvojezičnega sodstva, ki je po Jugovih besedah trenutno dostopno zgolj tretjini pripadnikov manjšine, se je nedavno s koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem pogovarjala tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Treba bi bilo določiti, katere uradne osebe morajo obvladati slovenščino
Predsednik Enotne liste (EL) Gabriel Hribar je opozoril, da jezik lahko preživi zgolj, če je vsak dan uporaben, kar pa ne drži na Koroškem. Da bi se izognili konfliktom, Hribar poudarja, da bi bilo treba sprejeti določila o tem, kje morajo uradne osebe obvladati slovenščino.
“Glede pričakovanj smo v preteklosti vedno storili napako, da smo čakali ali se ozirali na kakšne volitve, deželnozborske ali zvezne, dejansko je pa situacija tako resna, da ni več možno čakati,” je prepričan Hribar. Kot je dejal, je nenazadnje že iz avstrijske državne pogodbe obveza oblasti, da se na tem področju nekaj zgodi, saj da to pomaga državi sami, ne samo manjšini.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič sta danes sprejela predsednico zveznega sveta Avstrije Claudio Arpa in se zavzela za zaščito pravic slovenske narodne skupnosti v Avstriji ter se zahvalila severni sosedi za pomoč po poplavah. Tema je bilo tudi sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih migracij.
Predsednik državnega sveta je v pogovoru izpostavil vprašanje položaja in uresničevanja pravic slovenske narodne manjšine v Avstriji, z avstrijsko kolegico pa sta med drugim govorila še o sodelovanju med državama na področju zdravstva, omejevanju nezakonitih migracij in drugih aktualnih temah, kot so inflacija, širitev EU na Zahodni Balkan in podnebne spremembe.