Menu Item
Rusija je očitala Franciji, da želi nadaljevati vojno v Ukrajini, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v sredo omenil možnost razširitve francoske jedrske zaščite. Izjave so označili za grožnjo Rusiji. Francija je medtem pripravljena Ukrajini zagotavljati obveščevalne podatke, je povedal obrambni minister Sebastien Lecornu.
“Govor je bil res izjemno konfrontacijski,” je o govoru Emmanuela Macrona dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. “Občutek je, da Francija želi nadaljevanje vojne,” je dodal.
“Seveda gre za grožnjo proti Rusiji,” pa je opozoril ruski zunanji minister Sergej Lavrov. “Če nas vidi kot grožnjo in reče, da je potreba po uporabi jedrskega orožja, se pripravlja na uporabo jedrskega orožja proti Rusiji. Seveda je to grožnja,” je dodal.
Opozoril je še, da morebitni evropski mirovniki v Ukrajini ne bi bili nepristranski in da na tem področju ne vidijo prostora za kompromise. Rusija bi jih namreč razumela na enak način, kot prisotnost Nata, je pojasnil. Macrona je ob tem primerjal s Hitlerjem in Napoleonom, saj da si želi osvojiti Rusijo, čeprav tega javno ne pove.
Kritična je bila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova, ki je med drugim ocenila, da je Macron izgubil stik z realnostjo.
Macron je v sredo v govoru francoskemu narodu Rusijo označil za grožnjo Franciji in Evropi ter dejal, da so Francozi upravičeno zaskrbljeni zaradi spremembe stališča ZDA glede konflikta v Ukrajini pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Omenil je tudi možnost razširitve “jedrskega dežnika” oz. odvračalnega varnostnega učinka francoskega jedrskega orožja na druge evropske države.
Zaharova je ob tem izrazila nasprotovanje predlogom o enomesečni prekinitvi zračnih in pomorskih napadov oz. napadov na infrastrukturo, kar sta nedavno predlagala Macron in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Po njenih besedah je pravi namen Francije in Združenega kraljestva, kjer so nedavno pripravili skupen načrt za konec vojne in trajen mir v Ukrajini, preprečiti zlom “kijevskega režima” in ukrajinske vojske na fronti. “Ob podpori zahodnih zaveznikov bi teroristični režim ta premor izkoristil za krepitev svojih vojaških zmogljivosti in poznejše poskuse maščevanja. To je jasno. Po tem scenariju bi se konflikt neizogibno nadaljeval z novim zagonom,” je še dejala Zaharova.
Ponovno je poudarila tudi rusko nasprotovanje napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino. “Popolnoma nesprejemljivo je, da bi se v Ukrajini nameščale enote oboroženih sil (…) pod katero koli evropsko zastavo,” je dejala. Zaharova je kritizirala načrt Pariza in Londona, ki po njenem nima “nikakršne opore ali pravne podlage in ni podprt z nobeno odločitvijo v pravni domeni”.
Ob komentarje francoskega predsednika se je posredno obregnil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Dejal je namreč, da zahodni voditelji ne bi smeli podcenjevati ruskega ljudstva in bi morali imeti v mislih usodo Napoleona Bonaparta, čigar invazija na Rusijo leta 1812 se je končala katastrofalno.
“Še vedno obstajajo ljudje, ki se želijo vrniti v Napoleonove čase in pozabljajo, kako se je to končalo. Vse napake naših sovražnikov in nasprotnikov so se začele s tem: s podcenjevanjem značaja ruskega ljudstva in predstavnikov ruske kulture na splošno,” je še dodal.
Putin je ob tem poudaril, da si bo Rusija prizadevala za mirovni sporazum, ki bo zagotovil njeno dolgoročno varnost, in se ne bo odpovedala pridobitvam, ki jih je dosegla v triletnem konfliktu z Ukrajino. “Izbrati moramo možnost za mir, ki nam bo ustrezala in ki bo naši državi dolgoročno zagotovila mir,” je Putin povedal na srečanju s skupino žensk, ki so med triletno vojno v Ukrajini izgubile svoje bližnje.
Francija bi Ukrajini zagotavljala obveščevalne podatke
Francoski obrambni miniater Sebastien Lecornu je v izjavi na radiu France Inter danes dejal, da ima Francija lastne in suverene obveščevalne kapacitete, ki jih je pripravljena deliti z Ukrajinci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Mislim, da je za naše britanske prijatelje, ki so v obveščevalni skupnosti tesno povezani z ZDA, to še bolj zapleteno”, je ob tem menil francoski minister.
Do francoske ponudbe prihaja po tem, ko so ZDA v sredo prenehale deliti obveščevalne podatke z Ukrajino. To je potrdil tudi direktor Cie John Ratcliffe.
Svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je ob tem dodal, da v ZDA preučujejo vse vidike odnosov z Ukrajino, potem ko sta se minuli petek v Beli hiši javno sprla predsednik ZDA Donald Trump in njegov gost, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Trump se je v torek odločil prekiniti tudi vso ameriško vojaško pomoč Ukrajini, ki pa je po navedbah oblasti v Kijevu kljub temu pripravljena na nadaljnje sodelovanje s ključno zaveznico ZDA za trajen mir. Tudi v Washingtonu so nakazali pripravljenost na sodelovanje, če bo Kijev pristal na mirovna pogajanja in predlagal ukrepe za krepitev zaupanja v odnosih z ZDA.
Nemčija bo skušala nadomestiti del ameriške vojaške pomoči Ukrajini
Da bo skušala nadomestiti del škode zaradi začasne ukinitve ameriške vojaške pomoči Ukrajini in ustavitve deljenja obveščevalnih podatkov, je medtem napovedala tudi Nemčija.
“Izgubo ameriške podpore skušamo v veliki meri nadomestiti z novimi ukrepi,” je nemški obrambni minister Boris Pistorius po poročanju tujih tiskovnih agencij povedal na novinarski konferenci po pogovorih z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom. Poudaril je še, da je Nemčija trdno na strani Ukrajine, kar velja bolj kot kdaj koli prej.
Pistorius je ob tem še dejal, da je del poskusnih koalicijskih pogovorov s krščanskimi demokrati (CDU/CSU) tudi dodaten paket pomoči za Ukrajino v višini treh milijard evrov za Ukrajino. Potrdil je tudi, da v pogovorih preučujejo možnost pošiljanja raket dolgega dosega taurus v Ukrajino, kar je odhajajoči kancler Olaf Scholz doslej zavračal iz bojazni, da bi sprožil neposreden spopad z Rusijo.
Kijev ob krhanju odnosov z ZDA medtem oporo išče v Evropi – Zelenski se bo danes pridružil voditeljem članic EU na izrednem zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega bosta nadaljnja podpora Ukrajini in krepitev obrambnih zmogljivosti članic v luči spremenjene zunanje politike ZDA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje