
Krhko premirje v Gazi in Libanonu je na hudi preizkušnji. Ker Hamas v soboto med izpuščene talke ni vključil civilistke, ga je Izrael obtožil kršenja dogovora in zato množici razseljenih Palestincev ni omogočil povratka na sever Gaze. Izraelska vojska se do roka tudi ni umaknila z juga Libanona. Danes je v napadih na povratnike, ki se vračajo na svoje domove, ubila najmanj 22 ljudi. Med ubitimi je tudi libanonski vojak, še 124 ljudi je ranjenih. Ameriški predsednik Donald Trump je predlagal "očiščenje" Gaze, v okviru katerega bi razseljene Palestince prevzela Egipt in Jordanija.
Dan po novi izmenjavi talcev med gibanjem Hamas in Izraelom se zapleta pri naslednjih korakih, ki jih predvideva mirovni dogovor med stranema. Po izmenjavi bi se morala izraelska vojska umakniti z ene glavnih povezovalnih cest in razseljenim Palestincem omogočiti povratek na sever Gaze. Vendar so izraelski tanki in vojaško osebje ostali na svojih položajih.
Izraelska stran namreč Hamas obtožuje, da je v dveh točkah prekršil mirovni dogovor. Kot so navedli v kabinetu premierja Benjamina Netanjahuja, bi morala biti v sobotno izpustitev talcev vključena civilistka Arbel Jehud, ki pa je Hamas ni izpustil. “Prav tako ni bil predložen podroben seznam statusov vseh talcev,” so dejali v kabinetu.
Po poročanju Al Džazire so predstavniki Hamasa dejali, da je za zamik izpustitve Arbel Jehud kriva tehnična napaka. Vir iz vrst palestinskega gibanja je za Reuters dejal, da je Jehud živa in dobrega zdravja, izpustili pa jo bodo naslednjo soboto. To so v gibanju sporočili tudi državam, ki so posredovale pri dosegu premirja.
Že v soboto so se mnogi razseljeni Palestinci pripravljali za pot na sever Gaze, zvečer pa se je množica zbrala pred vojaško blokado na glavni povezovalni poti. Ker se vojska ni umaknila, so razmere postale napete, odjeknili so celo streli. Agencija Reuters, ki se sklicuje na podatke zdravstvenega ministrstva pod vodstvom Hamasa, poroča, da je umrl en človek, še nekaj ljudi pa je bilo ranjenih.
Izraelska vojska je v izjavi potrdila, da so vojaki streljali, ko so opazili več ljudi, ki so jih ocenili za grožnjo. Ob tem so zatrdili, da njihov namen ni bil poškodovati ljudi ter da poročil o ranjenih ni. Ob tem so Palestince pozvali, naj se ne odpravljajo na pot, česar pa glede na fotografije iz Gaze prebivalci niso upoštevali. Po navedbah tamkajšnje civilne zaščite je vojska blokirala na desettisoče ljudi, ki želijo na sever.

Na posnetkih blizu t. i. koridorja Necarim, ki ločuje severni in južni del Gaze, je tudi danes videti veliko množico ljudi, ki ob morju čaka, da se lahko vrne na sever enklave. Lokalna policija jim preprečuje, da se približajo izraelskim položajem, medtem ko nad njimi preletavajo bojna letala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Koridor Necarim je sedem kilometrov širok pas med Izraelom in Sredozemskim morjem, ki ga je med okupacijo oblikovala in utrdila izraelska vojska. Sever Gaze je bil v več kot 15 mesecih agresije podvržen najbolj uničujočim izraelskim napadom, razmere pa so bile še posebej hude v zadnjih mesecih pred sprejetjem dogovora o prekinitvi ognja in izmenjavi ujetnikov med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas.
Napeto v Libanonu: izraelska vojska se ne umika
Izraelska vojska bi se morala danes umakniti z juga Libanona, a se to ni zgodilo. Izraelski premier Netanjahu je za to okrivil libanonsko vojsko, ki da se še ni razporedila v obmejnih vaseh.
Izraelske sile so po navedbah libanonskega ministrstva za zdravje streljale na državljane, ki so se skušali vrniti v svoje vasi, ki so še vedno pod okupacijo, in pri tem ubile 22 ljudi, vključno s šestimi ženskami in enim vojakom. Ranjenih je še najmanj 124 ljudi, med njimi je prav tako en pripadnik libanonskih oboroženih sil. Izraelski vojaki so streljali na libanonske vojake, ki prevzemajo nadzor nad južnim delom države.
Izraelska vojska je v izjavi za javnost zatrdila, da so njeni pripadniki sprožili opozorilne strele v odgovor na grožnje.
“Kot je bilo tragično videti danes zjutraj, pogoji za varno vrnitev državljanov v njihove vasi ob modri črti še niso vzpostavljeni,” je v skupni izjavi z mirovno misijo ZN Unifil opozorila posebna koordinatorka ZN za Libanon Jeanine Hennis-Plasschaert. Modra črta je razmejitvena črta med Izraelom in Libanonom, za nadzor katere so zadolženi mirovniki ZN.

Libanonska vojska je v soboto opozorila, da je bila zamuda pri izvajanju dogovora “posledica zavlačevanja pri umiku s strani izraelskega sovražnika”. Dodala je, da je “pripravljena nadaljevati z razporeditvijo, takoj ko se izraelski sovražnik umakne”. Iz misije Združenih narodov v Libanonu so sporočili, da razmere še ne dovoljujejo varnega povratka prebivalcev na jug države.
Zavlačevanje izraelske vojske je obsodil libanonski predsednik Joseph Aoun, ki je prebivalce z juga pozval, naj se vzdržijo in zaupajo libanonski vojski. “O suverenosti in ozemeljski celovitosti Libanona se ni mogoče pogajati,” je zapisal na omrežju X.
Libanonsko gibanje Hezbolah in Izrael sta po več kot enoletnem spopadu konec novembra sklenila dogovor o prekinitvi ognja. V skladu z njim se morajo v 60 dneh borci Hezbolaha umakniti severno od reke Litani, okoli 30 kilometrov od meje, izraelska vojska pa se mora umakniti z juga Libanona. Rok za umik se je iztekel danes, Izrael pa kljub temu vztraja pri zasedbi določenih območij.
Trump bi Palestince iz Gaze preselil v sosednje države
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto predlagal “očiščenje” Gaze, v okviru katere bi razseljene Palestince prevzela Egipt in Jordanija. Ta premestitev, ki jo je predlagal v luči obsežnega uničenja enklave, bi bila lahko začasna ali trajna, je dejal v pogovoru z novinarji na predsedniškem letalu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
“Skoraj vse je uničeno in ljudje tam umirajo […] Zato bi raje sodeloval z nekaterimi arabskimi državami in zgradil stanovanja na drugi lokaciji, kjer bi lahko za spremembo živeli v miru,” je povedal Trump. “Rad bi, da Egipt vzame ljudi. In rad bi, da Jordanija vzame ljudi,” je dejal. Kot pravi, se je o tem že pogovarjal z jordanskim kraljem Abdulahom II., danes pa da namerava pogovor o tem opraviti še z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. “Ne vem, nekaj se mora zgoditi,” je dejal novi ameriški predsednik. Njegovo idejo so v Izraelu podprli nekateri skrajno desni politiki.
Foto: REUTERS/Mahmoud Al-Basos
Trumpov predlog so zavrnili v gibanju Hamas. “Tako kot so v preteklih desetletjih preprečili vse načrte za preselitev in nadomestne domovine, bodo naši ljudje preprečili tudi takšne projekte,” je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal član politbiroja palestinskega gibanja Hamas. Predlog je zavrnil tudi Islamski džihad, še eno vplivno oboroženo gibanje, ki je sodelovalo v napadu na Izrael 7. oktobra 2023. “Ta predlog spada v okvir spodbujanja vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu s prisiljevanjem naših ljudi, da zapustijo svojo zemljo,” so sporočili iz gibanja.
Proti predlogu se je izrekel tudi palestinski predsednik Mahmud Abas. V izjavi, v kateri ni neposredno omenjal Trumpa, je sporočil, da zavrača vse načrte preseljevanja ljudi iz Gaze.
“Jordanija je za Jordance, Palestina pa za Palestince,” je bil medtem jasen jordanski zunanji minister Ajman Safadi. Zunanje ministrstvo v Kairu je v izjavi izrazilo “nadaljnjo podporo Egipta neomajnosti palestinskega ljudstva na njihovi zemlji”. Egipt je tudi v preteklosti vselej zavračal tovrstne pobude.
V Jordaniji in Egiptu sicer že bivajo številni Palestinci, večinoma gre za potomce beguncev, ki so tja prebegnili ob ustanovitvi Izraela. Gaza je bila od leta 1948 do izraelske zasedbe 1967 pod nadzorom Egipta, v enakem obdobju pa je Jordanija nadzorovala Zahodni breg.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje