Menu Item
Na Švedskem se delo policije obrestuje, saj se število umorov s strelnim orožjem znižuje. Je pa švedska posebnost to, da se ti pogosto zgodijo na javnih krajih, vanje pa so vpleteni mladoletniki, celo osnovnošolci.
Nedavno je bil v garažni hiši v švedskem mestu Norrköping, jugozahodno od Stockholma, ubit raper sirskega porekla Ninos Khouri z umetniškim imenom Gaboro. Šlo je za klasično hladnokrvno usmrtitev. Gaboro se je zavedal, kaj se dogaja, ko je pred seboj zagledal pištolo. Začel je bežati in prositi za milost, a ga je morilec z več streli ubil, piše Index. Gaboro je umrl dan pred svojim 24. rojstnim dnem.
Umor je domnevni morilec posnel z mobilnim telefonom. Videoposnetek je začel krožiti po družbenih omrežjih, še preden je švedska policija sporočila, da je bil v streljanju ubit mlajši moški.
Gaboro je bil 41. žrtev obračunov s strelnim orožjem na Švedskem letos. Motivi zanje so boj za nadzor nad trgovino z mamili ter maščevanje za prejšnje umore in napade. Strelski obračuni, posledica konfliktov med skupinami organiziranega kriminala, so zadnja leta stalnica na Švedskem, kar pa ne velja tudi za druge nordijske države.
Tako storilci kot žrtve streljanja so večinoma mladi moški priseljenskega porekla. Najpogosteje so bili rojeni na Švedskem, njihovi starši pa so v Skandinavijo prišli z Bližnjega vzhoda, severne Afrike ali Balkana. Nasilje, povezano s kriminalnim podzemljem, se praviloma dogaja na širšem območju treh največjih švedskih mest, Stockholma, Göteborga in Malmöja.
Število ubitih na milijon prebivalcev je danes na Švedskem za približno 40 odstotkov nižje kot na vrhuncu v poznih 1980-ih. Število ne odstopa ne od nordijskega ne evropskega povprečja, je pa za Švedsko edinstveno, da se večina umorov zgodi na javnih mestih s strelnim orožjem.
V drugih državah Evropske unije so pogostejše morilsko orožje različni ostri predmeti, kot so noži, škarje, sekire in izvijači, strelnega orožja pa je vse manj.
Vse manj streljanja
Toda v zadnjih dveh letih se število strelskih obračunov na Švedskem občutno zmanjšuje, mrtvih in poškodovanih je bistveno manj. Po statističnih podatkih švedske televizije (SVT) so leta 2022 zabeležili 390 streljanj, v katerih je bilo ubitih 62 ljudi, 107 pa ranjenih. Po rahlem upadu lani so letos (do zadnjega decembrskega tedna) zabeležili 256 streljanj z 41 smrtnimi žrtvami in 60 ranjenimi.
Letošnje število streljanj je najmanjše po letu 2016, število umorov je padlo na raven iz leta 2017, število poškodb s strelnim orožjem pa je približno tolikšno kot leta 2008.
“Povsem očitno je, da se je trend smrtonosnega nasilja obrnil. Vzroki za to spremembo so številni. Pripisujem jih predvsem prizadevanjem zadnjih dveh švedskih vlad, pravosodnemu sistemu in boljši preventivi,” je nedavno za švedski nacionalni radio povedal docent kriminologije na Univerzi v Malmöju Manne Gerell. Predvsem pa je poudaril, da je policija zelo izboljšala metode dela, dobila nove vire in nove pravne možnosti.
Zakaj je stanje letos bistveno boljše, razkriva policijska statistika rešenih umorov, povezanih z organiziranim kriminalom. Med letoma 2000 in 2022 se je delež rešenih primerov, torej tistih, v katerih je bil storilec odkrit, aretiran in obsojen ali čaka na sojenje, gibal med 29 in 44 odstotki. Lani pa je bilo razrešenih 72 odstotkov umorov.
Novačijo celo otroke
Razlaga za to drastično spremembo je zanimiva. Ker so številni pripadniki kriminalnega podzemlja sčasoma pristali v zaporu, pobegnili v tujino ali pa se umaknili zaradi nenehnega policijskega nadzora in pritiskov, organizirani kriminal za strelske obračune vse pogosteje najema najstnike, ki intelektualno in čustveno niso kos nalogi.
Privabijo jih z obljubami o lahkem zaslužku in zagotovili, da jih zaradi mladosti čakajo blage kazni, tudi če jih ujamejo. Ti srednješolci (vse pogosteje pa celo osnovnošolci, med njimi 11-letnik) prek družbenih omrežij in aplikacij sprejemajo naročila za umore. Policisti jih po napadu običajno hitro najdejo, pogosto se prijavijo tudi sami, veliko težje pa je najti naročnike kaznivega dejanja. Izvajalci namreč praviloma niso v neposrednem stiku s pobudniki.
Trend zmanjševanja strelskih obračunov je tako predvsem posledica delovanja policije in drugih državnih institucij, ne pa upada organiziranega kriminala.
“Čeprav je letos videti bolje, se ne smemo slepiti. Še vedno obstaja nevarnost poslabšanja, saj je velika skupina mlajših najstnikov pripravljena sodelovati v oboroženem nasilju,” poudarja kriminolog Gerell in dodaja, da je treba delovati preventivno ter preprečiti njihovo novačenje v kriminalno podzemlje.
Manj je tudi eksplozij
Zmanjšuje se tudi število podtaknjenih eksplozij, ki so zadnja leta priljubljena metoda, s katero kriminalci opozarjajo in ustrahujejo tekmece in priče. Lani so zabeležili rekordnih 149 eksplozij, večinoma pred vhodnimi vrati hiš, letos jih je za četrtino manj.
“Sliši se preprosto, a smo v svoje delo uvedli korenite spremembe. Zato mora imeti vsak v dolgi policijski verigi najboljše pogoje in informacije za opravljanje svoje naloge,” je za dnevnik Aftonbladet povedal Johan Olsson, vodja policijskega oddelka za nacionalne operacije. “Ne smemo pozabiti, da se naši nasprotniki nenehno razvijajo. To je neprekinjena šahovska partija,” je poudaril.
Pozitivni trendi se odražajo tudi v občutjih švedskih državljanov glede osebne varnosti. Ankete kažejo, da letos septembra 75 odstotkov Švedov ni bilo zaskrbljenih zaradi stopnje smrtonosnega nasilja. Junija 2023 je tako razmišljalo 67 odstotkov Švedov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje