Kuharja v eni od londonskih restavracij je zmotilo, ker gostje ne naročijo dovolj. "Restavracije niso javne klopi," je zapisal na Instagramu in ljudi pozval, naj v restavraciji zapravijo več, da bodo vredni postrežbe.
Na severu Londona se je nedavno odprla nova restavracija The Yellow Bittern, ki je na Otoku poskrbela za kar nekaj dvignjenih obrvi. Pa ne zato, ker je tam mogoče plačati le z gotovino ali ker poleg hrane prodaja tudi knjige o – kot pravijo lastniki – vsem, “od vzhodnoevropskega judovskega marksizma do irskega absurda in ničesar vmes”, piše britanski The Times.
Po tednu dni obratovanja je Hugh Corcoran, eden od lastnikov restavracije z 18 sedeži, kjer med tednom strežejo le kosila, z zapisom na Instagramu dvignil veliko prahu. O njem so se razpisali številni britanski mediji. Gostom je Corcoran po navedbah The Times sporočil, da za kosilo ne zapravijo dovolj. “Restavracije niso javne klopi,” je objavil in dodal, da so gostje tam, da zapravijo denar.
“Očitno je zdaj povsem normalno, da rezervirate mizo za štiri ljudi, naročite eno predjed in dve glavni jedi ter kozarec vode iz pipe,” je po pisanju medija potožil na Instagramu. Dodal je, da je včasih v restavracijah veljalo, da si moral, če si v lepem lokalu rezerviral mizo, naročiti vsaj glavno jed (morda tudi predjed ali sladico) in spiti vino, da je bila miza vredna postrežbe.
Svojim strankam je priporočil, naj “naročijo pravilno”, torej spijejo nekaj vina in upravičijo obisk restavracije. Gostom, ki ne bodo pili, pa Corcoran priporoča, naj pridejo lačni in pošteno jedo. “In če je krožnik redkvic dovolj za vas in vaše tri prijatelje za kosilo, je morda vrt boljša naložba kot miza v restavraciji,” je še dodal v objavi na omrežju.
Njegova objava je na družbenem omrežju povzročila veliko hrupa: nekateri so se z njim strinjali, drugim pa se zdi njegov zapis sporen. Corcoran, ki v restavraciji dela kot kuhar, je po tem svoj profil na Instagramu zaprl za javnost.
Lynsey Coughlan, lastnica neke druge restavracije, ki se je pred kratkim prav tako odprla v vzhodnem delu mesta, je za The Times dejala, da je za preživetje restavracije v teh časih nepredstavljivo, da ponuja le kosila.
Tudi sama je opazila, da si nekateri gostje delijo glavno jed, vendar s tem nima težav. “Gost, ki pride v ponedeljek na skodelico čaja, se lahko v soboto zvečer vrne in naroči zrezek za 75 funtov (90 evrov),” je dejala. Prav zato sta po njenih besedah pomembna oba gosta.
Da se generacije menjajo, navade pa spreminjajo, je za medij povedal večkrat nagrajeni kuharski mojster Jason Atherton, ki ima med drugim restavracije v Dubaju, Šanghaju in Saint Moritzu. Po njegovih besedah so dolga kosila, kjer se je tudi pilo, izginila.
Ob tem se je spomnil časov, ko so ljudje v restavraciji sedeli od kosila in popivali, nato pa ostali še na večerji. “To so bili dobri stari časi. Ne verjamem, da se bodo vrnili,” je dodal. V 80. in 90. letih so uredniki, pisatelji in poslovneži na kosilu praznovali. Zdaj pa so pod velikim časovnim pritiskom.
Kot piše The Times, pa Corcoran ni edini, ki se je pritožil nad navadami gostov.
Simon Wood, ki je leta 2015 zmagal v resničnostnem šovu Masterchef na Otoku, je lani delil vsebino elektronske pošte, ki mu jo je poslala ena od gostij. Ta je restavracijo prosila za brezplačno sladico, ker bosta s partnerjem praznovala posebno priložnost. “Neverjetno. Brezplačna hrana za praznovanja, zato smo tukaj,” je dodal v objavi na družbenem omrežju. Kuhar Joe Hurd, ki sodeluje tudi z BBC, pa je med drugim potožil, da ljudje uporabljajo kečap in majonezo.
POSEBNI VIDEO: Vse naše “zlepljene” prihodnosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje