“Kupujte evropsko”: EU z ambicioznim načrtom nad konkurenco z vzhoda in zahoda

Svet 22. Feb 202515:21 23 komentarjev
evropska unija, trgovina EU
Foto: Profimedia

Evropska komisija je pripravila ambiciozen načrt, ki naj bi okrepil evropsko industrijo in jo hkrati naredil podnebju prijaznejšo. Javne institucije bodo morale kupovati določen delež izdelkov z evropskim poreklom.

Evropska komisija pripravlja nov dogovor o čisti industriji (Clean Industrial Deal), katerega pomemben del bo spodbujanje nakupa izdelkov, narejenih v EU. Cilj ambicioznega načrta je sočasno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in doseči podnebne cilje ter okrepiti evropske proizvodne zmogljivosti.

Načrt, vsebino katerega je pridobil bruseljski medij Politico, bo uradno predstavljen 26. februarja. Osredotočil se bo na šest ciljev: znižanje cen energije, ustvarjanje povpraševanja, spodbujanje naložb, zagotavljanje dostopa do ključnih materialov, povezovanje v globalna partnerstva in prekvalificiranje delavcev.

Namen načrta je ustvariti spodbudno poslovno okolje za evropsko energetsko intenzivno industrijo in v tem sektorju pognati velike naložbe v podnebno nevtralne in čiste tehnologije. 40 odstotkov ključnih komponent za čiste tehnologije želi EU proizvesti sama. Tako bi stara celina zmanjšala odvisnost od uvoza in povečala odpornost na globalne pretrese.

Zavezani k nakupu evropskih izdelkov

Potrošnike in industrijo želijo z načrtom spodbuditi, da namesto uvoženih surovin in komponent raje uporabijo evropske, ki so podnebju prijazne.

Pri tem ne bo šlo le za priporočila, ampak naj bi EU določila kvote, ki bi države članice in javne ustanove zavezovale k nakupu določenega deleža izdelkov evropskega porekla. Izdelki bodo morali dosegati kriterije odpornosti in trajnosti ter imeti določen delež lokalnih surovin. Zakonodaja, ki bo kriterije določila, naj bi bila sprejeta še letos. Prihodnje leto pa naj bi spremenili tudi pravila o javnem naročanju, ki bodo dodatno favorizirala lokalne dobavitelje.

Pravila ne bodo veljala samo za javna naročila, ampak bodo namenjena tudi spodbujanju zasebnega sektorja, da se odloči za enako pot.

Ena od zamisli v načrtu so nove oznake, ki bi prikazovale, koliko ogljikovega dioksida je bilo izpuščenega v proizvodnem procesu določenega izdelka. Uporaba oznak bo za podjetja prostovoljna, začeli pa naj bi z jeklom. Kot obljublja načrt, to ne bo povzročilo dodatnih birokratskih bremen za industrijo, poudarja osnutek, saj bo oznaka izpeljana iz obstoječih podatkov.

SIJ
Foto: Bor Slana/BOBO

Drugi ključni del strategije je znižanje cen energije in spodbujanje uvajanja cenejše zelene energije, ki bo nadomestila fosilna goriva. Osnutek dokumenta priporoča, da EU do leta 2030 elektrificira 32 odstotkov svojega gospodarstva (trenutno je cilj 23 odstotkov). Pri tem bo kot posojilodajalka pomembno vlogo igrala Evropska investicijska banka.

Načrt se osredotoča tudi na kritične surovine, ki so nujno potrebne za energetsko učinkovite in digitalne tehnologije, Evropa pa jih ima le malo. Komisija načrtuje vzpostavitev posebnega centra za kritične surovine in skupne nakupe teh za skupine podjetij. Osredotočili bi se tudi na povečanje možnosti recikliranja teh materialov in omejitev izvoza odpadnih surovin.

Na področju trgovine komisija predlaga “bistveno poenostavitev” novega mejnega ogljičnega davka, s čimer bi zmanjšala birokratska bremena. Mejni ogljični davek (carbon border tax) je mehanizem, s katerim želi EU preprečiti, da bi podjetja zaradi strožjih podnebnih politik v EU preselila proizvodnjo v države z manj strogimi okoljskimi pravili.

Prostotrgovinske sporazume EU z drugimi državami pa naj bi dopolnili z novimi partnerstvi za “za razvoj strateških čistih vrednostnih verig”. Teh EU ne bi spodbujala le regulativno, ampak tudi finančno.

Z načrtom naj bi se EU izkopala iz krize v času, ko evropska industrija, še posebej proizvajalci jekla in cementa, opozarja, da zaradi pretirane birokracije in visokih stroškov energije ne morejo tekmovati z ZDA in Kitajsko. Težavo še poslabšuje dejstvo, da tako Washington kot Peking izdatno podpirata svoja podjetja, zlasti novi ameriški predsednik Donald Trump pa uporablja retoriko “kupujte ameriško”, še piše Politico. EU želi zato svoja podnebna prizadevanja podkrepiti z načrtom “kupujte evropsko”.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Priporočeno vsebino