Menu Item
Nedeljski prvi krog francoskih volitev je jasno nakazal veliko zmago skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki lahko glede na predvolilne projekcije osvoji tudi absolutno večino v parlamentu. Če želita to preprečiti, se morata levičarska Nova ljudska fronta in Macronovo sredinsko zavezništvo Skupaj dogovoriti in pred drugim krogom prihodnjo nedeljo žrtvovati nekatere svoje kandidate. Pri tem pa ostaja vprašanje, ali bodo volilci prisluhnili pozivom k taktičnemu glasovanju proti skrajni desnici.
Francoska volilna nedelja je prinesla to, kar se je napovedovalo vse od Macronovega rokohitrskega razpisa parlamentarnih volitev po slabem rezultatu na evropskih volitvah. Prepričljivo zmago Nacionalnega zbora (RN), ki je s partnerji zbral 33 odstotkov glasov, in poraz zavezništva Skupaj Emmanuela Macrona, ki je z 20 odstotki prejetih glasov padlo na tretje mesto. Z 28 odstotki jih je prehitelo tudi levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP).
Stranka Marine Le Pen in Jordana Bardellaja je tako v najboljšem položaju, da postane tudi končna zmagovalka parlamentarnih volitev, ki jih bo sklenil drugi krog 7. julija.
Francoski volilni sistem deluje tako, da 577 sedežev v parlamentu zasedejo predstavniki prav tolikšnega števila volilnih enot. Boji se med strankami tako bijejo znotraj volilnih enot, kjer po prvem krogu odpadejo vsi kandidati, ki v enoti ne prejmejo vsaj 12,5 odstotka glasov. V drugem krogu nato zmaga tisti kandidat, ki prejme največ glasov. Zmaga in uvrstitev v parlament je sicer možna tudi v prvem krogu, in sicer če kandidat dobi več kot polovico glasov, udeležba v njegovi volilni enoti pa je vsaj 25-odstotna. V volilnih enotah, kjer predstavnika izvolijo že v prvem krogu, drugega kroga volitev nimajo.
Ključno vprašanje za liberalce in levičarje pred drugo volilno nedeljo ostaja, ali lahko z dogovori omejijo izplen Nacionalnega zbora. V velikem številu volilnih enot so se namreč v drugi krog uvrstili trije kandidati iz RN, NFP in Skupaj. Te trikotnike bi lahko levica in sredina reševali tako, da bi njuni tretjeuvrščeni kandidati izstopili iz tekme in v boju proti adutu RN podprli kandidata NFP/Skupaj. Takšnim kalkulacijam smo bili priča tudi v preteklosti.
Zmaga Nacionalnega zbora brez dovoljšnega števila osvojenih sedežev njenemu premierskemu kandidatu Bardellaju ne bi prinesla mirnega vladanja. Za absolutno večino je treba namreč v parlamentu imeti 289 poslancev. V zadnjem sklicu je imelo Macronovo zavezništvo le 250 poslancev in je zato moralo vseskozi iskati partnerje, kar se je izkazalo za precej težavno. Predvolilne projekcije različnih agencij so RN po pisanju BBC napovedovale od 260 do 310 sedežev. Zaželenih 289 poslancev je torej na zgornjem delu tega spektra, kar pomeni, da Le Pen in Bardella še ne moreta uživati na lovorikah prvega kroga.
Dogovor levega in sredinskega zavezništva bi torej lahko skrajni desnici odščipnili pomembne sedeže in ji tako vsaj otežili vladanje. Vprašaje pa je, ali bosta koaliciji pristali na umikanje lastnih kandidatov v korist rivala. Eden od voditeljev NFP Jean-Luc Mélenchon je po pisanju Guardiana že napovedal, da bodo v vseh volilnih enotah, kjer je v prvem krogu največ glasov zbral kandidat RN, umaknili svoje tretjeuvrščene kandidate. Podobne jasne obljube pa za zdaj s strani liberalcev, ki so bili v predvolilni kampanji precej ostri tudi do levega zavezništva, še ni bilo.
V Franciji pred drugim krogom številni umiki tretjeuvrščenih kandidatov
Tokrat se troboji kandidatov spričo izjemno visoke volilne udeležbe obetajo v kar 306 enotah, ki so sedaj deležne še posebne pozornosti. Spopadi treh kandidatov se namreč po poročanju portala Politico običajno iztečejo v korist skrajne desnice, v primeru umika tretjega pa bi se te možnosti zmanjšale.
Stranke se morajo o tem, ali bodo obdržale ali umaknile svoje kandidate, odločiti do 18. ure v torek, in v prizadevanjih, da bi s taktičnimi potezami otežili izvolitev kandidata skrajne desnice, se jih je že kar nekaj odločilo za ta korak. Časnik Le Monde jih je doslej naštel že 167, večina pa jih pripada Novi ljudski fronti, pa tudi Macronovemu zavezništvu Skupaj. (vir: STA)
Še eno enako pomembno vprašanje pa je, kako bi se na takšne kalkulacije in pozive k taktičnemu glasovanju proti skrajni desnici odzvali volilci. Predvolilna javnomnenjska anketa agencije Ipsos, ki jo povzema Guardian, je namreč zabeležila, da je pripravljeno taktično glasovati in s tem blokirati RN 87 odstotkov volilcev NFP in le 62 odstotkov volilcev Macronovega zavezništva. Še bolj povedni so bili rezultati ankete agencije Odoxa, ki je ugotovilo, da je med vsemi volilci več tistih, ki so pripravljeni s taktičnim glasovanjem blokirati NFP in Skupaj kot pa tistih, ki bi blokirali RN.
Zanimiva pa je tudi opazka, ki so jo v analizi izpostavili pri BBC. Dolgotrajno izginjanje stigme okoli glasovanja za skrajno desni Nacionalni zbor je končano. Sedaj skoraj nikogar več ni sram, če obkroži njihovega kandidata.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje