Ruska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je v ponedeljek zvečer prispela v Riad, kjer se bodo po poročanju Guardiana zgodaj zjutraj začeli pogovori med ZDA in Rusijo. Med drugim naj bi se dogovorili, kako začeti mirovna pogajanja o Ukrajini. 

Da je Evropa pripravljena veliko več vlagati v svojo lastno varnost, je današnje pogovore v Parizu na družbenem omrežju X povzel tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.

"Soglasno smo se strinjali, da je zvišanje – bistveno zvišanje – obrambnih izdatkov nujno potrebno," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po srečanju povedal poljski premier Donald Tusk.

Po besedah nizozemskega premierja Dicka Schoofa si je "Evropa vzela k srcu sporočilo ZDA, da mora več vlagati v obrambne zmogljivosti". 

V izjavi za De Telegraaf je poudaril, da so evropski voditelji, ki so bili na zasedanju, odločeni tesno sodelovati z ZDA, da bi zagotovili trajno rešitev v Ukrajini. 

"Evropa zagotavlja svoj delež vojaške pomoči Ukrajini. Obenem pa moramo okrepiti obrambo v Evropi," sta na omrežju X v medsebojno usklajeni izjavi zapisala predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot sta dodala, so na srečanju v Parizu znova potrdili, da si Ukrajina zasluži "mir prek moči". "Mir, ki bo upošteval njeno neodvisnost in ozemeljsko celovitost, z močnimi varnostnimi jamstvi," sta poudarila.

Ruska državna televizija je navdušena nad potekom dogodkov, piše BBC. 

"Zelenski je padel, Evropa je zunaj," je med oddajo na ruski državni televiziji Rossiya-1 komentiral voditelj Nikolaj Starikov. "Stvari se odvijajo tako hitro, da so včerajšnji največji optimisti zdaj videti kot pesimisti."

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN dejal, da EU in Velika Britanija ne moreta biti del pogajanj o Ukrajini zaradi zaslepljenosti z rusofobijo. "Evropski politični palčki nameravajo še naprej oboroževati Ukrajino," je dejal in dodal, da je z republikansko zmago na volitvah v ZDA nastala možnost za prekinitev ognja v Ukrajini.

Slovenija je vedno podpirala sporazum iz Minska in spodbujala obe strani, da ga uveljavita, pa je dejal veleposlanik Samuel Žbogar in poudaril, da bo moral biti bodoči mirovni sporazum dovolj natančen, z jasnimi časovnimi okvirju in nadzornimi mehanizmi.

"Rusija je z invazijo kršila mednarodno pravo, Ustanovo listino ZN (...). Rusija mora Ukrajini in Evropi dokazati, da ji lahko zaupata," je dejal Žbogar.

Pomočnik generalnega sekretarja ZN za Evropo, srednjo Azijo in Ameriko Miroslav Jenča je na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini poudaril, da bo moral kakršenkoli mirovni sporazum spoštovati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v skladu z ustanovno listino ZN. Zasedanje je sklicala Rusija ob deseti obletnici sporazuma Minsk II, sprejetega po ruski zasedbi Krima, od katerega je potem Putin enostransko odstopil tik pred napadom na Ukrajino februarja 2022.

Na to je Rusijo danes spomnila britanska veleposlanica Barbara Woodward, ki je poudarila, da ne bo dovolila ruskega izkoriščanja Varnostnega sveta za izkrivljanje resnice o nezakoniti vojni. Poudarila je, da bodo še naprej zagotavljali konkretno podporo Ukrajini. Predstavnik ZDA je na današnjem zasedanju bolj kot odločno podporo nadaljevanju pomoči Ukrajini poudarjal potrebo po sklenitvi miru, pri čemer pa sodelovanja Ukrajine in EU ni izključil.

Diplomatski viri so potrdili, da ZDA sedaj tudi v ZN širijo stališče, da Ukrajina Krima ne bo dobila nazaj, kot sta to doslej še pred začetkom pogajanj z Rusijo povedala tako predsednik Trump kot obrambni minister ZDA Hegseth. 

Po besedah britanskega premierja Keirja Starmerja zdaj ne gre le za prihodnost Ukrajine, ampak za "eksistencialno vprašanje celotne Evrope", je poudaril po zasedanju. Dodal je, da bo le trajen mir v Ukrajini Putina odvrnil od nadaljnje agresije v prihodnosti. 

Po njegovi oceni je "varnostno jamstvo ZDA edini način za učinkovito odvračanje ponovnega napada Rusije na Ukrajino", poroča britanski BBC. Napovedal je, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal s Trumpom, s katerim bosta govorila o ključnih elementih trajnega miru v Ukrajini. Po vrnitvi v domovino se namerava znova srečati z evropskimi kolegi.

Ponovil je, da je pripravljen v Ukrajino poslati britanske vojake kot mirovne sile, če bo dosežen trajen mir. Scholz na drugi strani vztraja pri tem, da je še "povsem prezgodaj" za razpravo o tem.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Trumpa Keith Kellogg naj bi sogovornikom zagotovil, da ZDA Kijevu ne bodo vsiljevale sporazuma o koncu vojne, navedbe neimenovanih diplomatskih virov povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik "Zelenski je izvoljeni voditelj suverene države," je dejal in poudaril, da mu nihče ne bo vsiljeval odločitev. Kellog je vztrajal, da je njegova naloga "olajšati" dogovor, ki bi "zagotovil, da obstajajo trdna varnostna jamstva, da je Ukrajina suverena država". 

"Razmere v Evropi so težke. Pozdravljamo dejstvo, da se razpravlja o miru v Ukrajini," je kancler Olaf Scholz po zasedanju zapisal na X. A po njegovih besedah to ne pomeni, da mora biti mir vsiljen in da mora Ukrajina sprejeti, kar ji je predstavljeno. 

Po zasedanju je medijem dejal, da mora Evropa še naprej podpirati Ukrajino in Kijevu zagotoviti, da se lahko lahko zanese na podporo EU. Po besedah kanclerja je treba Ukrajini omogočiti, da se brani sama z lastno močno vojsko in nadaljuje pot v Evropsko unijo in poudaril, da se "o teh zadevah ni mogoče pogajati". Pozval je k prožnejšim pravilom financiranja za podporo Ukrajini in izpostavil, da morata biti Evropa in ZDA enotni pri mirovnem načrtu v Ukrajini.

"Zveza Nato je vedno temeljila na našem sodelovanju in deljenju tveganj, kar zagotavlja našo varnost. To se ne sme nikoli postaviti pod vprašaj," je še dejal Scholz. Za razpravo o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino pa je po njegovih besedah še "povsem prezgodaj" in "zelo neprimerno", medtem ko vojna še poteka.

Španski premier Pedro Sanchez je med pogovori na X zapisal, da si Evropa želi miru. 

"Mir, ki ohranja načela, na katerih temelji mednarodni red. To vprašanje bom obravnaval na vrhu," je zapisal in dodal, da sta "pravičen mir in evropska varnostna arhitektura neločljivo povezana".

V Elizejski palači potekajo pogovori o evropski varnosti in vojni v Ukrajini, na pogovorih sodelujejo Velika Britanija, Nemčija, Poljska, Španija, Danska, Nizozemska, tudi Italija. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je italijanska premierka Giorgia Meloni na srečanje nekoliko zamudila. 

Pogovorov se udeležujeta predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ter generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Trumpa za Rusijo in Ukrajino Keith Kellogg je na sedežu zveze Nato v Bruslju s stalnimi predstavniki držav članic razpravljal o končanju vojne v Ukrajini. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob tem poudaril pomen pravične in trajne rešitve vojne v Ukrajini za stabilno prihodnost te države.

Kot so sporočili z Nata, je današnji pogovor Kellogga s stalnimi predstavniki članic pri Natu predstavljal novo priložnost za zbližanje stališč glede tega, kako čim bolje podpreti trajen mir v Ukrajini. Rutte je Kellogga, ki se je v minulih dneh mudil na Münchenski varnostni konferenci, že v nedeljo zvečer sprejel v svoji rezidenci v Bruslju. 

Rusija pozdravlja današnje srečanje evropskih voditeljev v Parizu o vojni v Ukrajini, so danes sporočili v Kremlju. Dobro pa bi bilo, če bi evropski voditelji govorili o koncu vojne namesto o njenem nadaljevanju, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov, potem ko je zunanji minister Sergej Lavrov ocenil, da želi Evropa nadaljevati vojno.

Rusija je prepričana, da se vojna, ki jo je začela pred skoraj tremi leti, podaljšuje zaradi dobave zahodnega orožja Ukrajini. Peskov je vprašanje morebitne napotitve evropskih mirovnih sil v Ukrajino označil za težavno, saj vključuje oborožene sile držav članic Nata, poroča dpa.

Za takšno napotitev obstajajo pravila, je poudaril. "Vendar do zdaj o tem ni bilo nobenih konkretnih razprav," je dodal Peskov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred začetkom kriznega vrha govoril z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, so za Reuters potrdili v uradu francoskega predsednika. Podrobnosti telefonskega pogovora za zdaj niso znane, a je po navedbah Elizejske palače "odkrit pogovor" trajal približno 20 minut. 

Nizozemski premier Dick Schoof, ki se je udeležil izrednega kriznega vrha v Parizu, je nakazal, da je pripravljen načeti razpravo o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, vendar z velikimi zadržki.

Po pisanju časnika Telegraaf je Schoof dejal, da bi bilo treba takšno razpravo "ustrezno izpeljati" in vanjo vključiti nizozemski parlament. Dejal je, da do napotitve vojakov ni negativno naravnan, saj da mora Evropa nekaj storiti, Schoofa povzema Guardian.

Slovaški premier Robert Fico je medtem dejal, da uradniki EU nimajo mandata za udeležbo v pogovorih v Parizu. Kot je dejal, razprava o evropski varnosti in vojni v Ukrajini ne zadeva EU, udeležba predstavnikov Unije pa po njegovih besedah škoduje zaupanju v zvezo. Glede napotitve enot v Ukrajino je Fico dejal, da to vprašanje zadeva le Združene narode in dvostranske dogovore in je tema, s katero EU ni povezana.