"Ne gre le za prihodnost Ukrajine, ampak za eksistencialno vprašanje Evrope"

Ruska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Sergeja Lavrova je v ponedeljek zvečer prispela v Riad, kjer se bodo po poročanju Guardiana zgodaj zjutraj začeli pogovori med ZDA in Rusijo. Med drugim naj bi se dogovorili, kako začeti mirovna pogajanja o Ukrajini. 

Da je Evropa pripravljena veliko več vlagati v svojo lastno varnost, je današnje pogovore v Parizu na družbenem omrežju X povzel tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte.

"Soglasno smo se strinjali, da je zvišanje – bistveno zvišanje – obrambnih izdatkov nujno potrebno," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po srečanju povedal poljski premier Donald Tusk.

Po besedah nizozemskega premierja Dicka Schoofa si je "Evropa vzela k srcu sporočilo ZDA, da mora več vlagati v obrambne zmogljivosti". 

V izjavi za De Telegraaf je poudaril, da so evropski voditelji, ki so bili na zasedanju, odločeni tesno sodelovati z ZDA, da bi zagotovili trajno rešitev v Ukrajini. 

"Evropa zagotavlja svoj delež vojaške pomoči Ukrajini. Obenem pa moramo okrepiti obrambo v Evropi," sta na omrežju X v medsebojno usklajeni izjavi zapisala predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot sta dodala, so na srečanju v Parizu znova potrdili, da si Ukrajina zasluži "mir prek moči". "Mir, ki bo upošteval njeno neodvisnost in ozemeljsko celovitost, z močnimi varnostnimi jamstvi," sta poudarila.

Ruska državna televizija je navdušena nad potekom dogodkov, piše BBC. 

"Zelenski je padel, Evropa je zunaj," je med oddajo na ruski državni televiziji Rossiya-1 komentiral voditelj Nikolaj Starikov. "Stvari se odvijajo tako hitro, da so včerajšnji največji optimisti zdaj videti kot pesimisti."

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je na zasedanju Varnostnega sveta ZN dejal, da EU in Velika Britanija ne moreta biti del pogajanj o Ukrajini zaradi zaslepljenosti z rusofobijo. "Evropski politični palčki nameravajo še naprej oboroževati Ukrajino," je dejal in dodal, da je z republikansko zmago na volitvah v ZDA nastala možnost za prekinitev ognja v Ukrajini.

Slovenija je vedno podpirala sporazum iz Minska in spodbujala obe strani, da ga uveljavita, pa je dejal veleposlanik Samuel Žbogar in poudaril, da bo moral biti bodoči mirovni sporazum dovolj natančen, z jasnimi časovnimi okvirju in nadzornimi mehanizmi.

"Rusija je z invazijo kršila mednarodno pravo, Ustanovo listino ZN (...). Rusija mora Ukrajini in Evropi dokazati, da ji lahko zaupata," je dejal Žbogar.

Pomočnik generalnega sekretarja ZN za Evropo, srednjo Azijo in Ameriko Miroslav Jenča je na zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini poudaril, da bo moral kakršenkoli mirovni sporazum spoštovati suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v skladu z ustanovno listino ZN. Zasedanje je sklicala Rusija ob deseti obletnici sporazuma Minsk II, sprejetega po ruski zasedbi Krima, od katerega je potem Putin enostransko odstopil tik pred napadom na Ukrajino februarja 2022.

Na to je Rusijo danes spomnila britanska veleposlanica Barbara Woodward, ki je poudarila, da ne bo dovolila ruskega izkoriščanja Varnostnega sveta za izkrivljanje resnice o nezakoniti vojni. Poudarila je, da bodo še naprej zagotavljali konkretno podporo Ukrajini. Predstavnik ZDA je na današnjem zasedanju bolj kot odločno podporo nadaljevanju pomoči Ukrajini poudarjal potrebo po sklenitvi miru, pri čemer pa sodelovanja Ukrajine in EU ni izključil.

Diplomatski viri so potrdili, da ZDA sedaj tudi v ZN širijo stališče, da Ukrajina Krima ne bo dobila nazaj, kot sta to doslej še pred začetkom pogajanj z Rusijo povedala tako predsednik Trump kot obrambni minister ZDA Hegseth. 

Po besedah britanskega premierja Keirja Starmerja zdaj ne gre le za prihodnost Ukrajine, ampak za "eksistencialno vprašanje celotne Evrope", je poudaril po zasedanju. Dodal je, da bo le trajen mir v Ukrajini Putina odvrnil od nadaljnje agresije v prihodnosti. 

Po njegovi oceni je "varnostno jamstvo ZDA edini način za učinkovito odvračanje ponovnega napada Rusije na Ukrajino", poroča britanski BBC. Napovedal je, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal s Trumpom, s katerim bosta govorila o ključnih elementih trajnega miru v Ukrajini. Po vrnitvi v domovino se namerava znova srečati z evropskimi kolegi.

Ponovil je, da je pripravljen v Ukrajino poslati britanske vojake kot mirovne sile, če bo dosežen trajen mir. Scholz na drugi strani vztraja pri tem, da je še "povsem prezgodaj" za razpravo o tem.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Trumpa Keith Kellogg naj bi sogovornikom zagotovil, da ZDA Kijevu ne bodo vsiljevale sporazuma o koncu vojne, navedbe neimenovanih diplomatskih virov povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Ukrajinski predsednik "Zelenski je izvoljeni voditelj suverene države," je dejal in poudaril, da mu nihče ne bo vsiljeval odločitev. Kellog je vztrajal, da je njegova naloga "olajšati" dogovor, ki bi "zagotovil, da obstajajo trdna varnostna jamstva, da je Ukrajina suverena država".