Ruski minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je na današnjem obisku v Turčiji s predstavniki turške oblasti razpravljal o možnostih deblokade ukrajinskih pristanišč. Preboj v pogovorih se navkljub optimističnim napovedim ni zgodil.
Rusija je pripravljena “v sodelovanju s turškimi kolegi” zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč, je po srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlütom Çavuşoğlujem ponovil vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov. Odgovornost za nastalo situacijo je znova pripisal Kijevu in tako dal vedeti, da večjega preboja še ni na vidiku.
Ministra sta danes po napovedih govorila o trenutno enem najbolj perečih vprašanj na svetu – možnostih za odpravo ruske blokade ukrajinskih pristanišč in obnovo izvoza velikih zalog hrane, na čelu z več kot 20 milijoni ton žit, ki so obtičale v ukrajinskih silosih. Če rešitve ne bo, grozi globalno pomanjkanje hrane, posledično pa eksplozija cen hrane in lakota. Rusija in Ukrajina skupaj predstavljata skoraj tretjino globalnih zalog žita.
Pri obisku Lavrova v Turčiji gre za enega redkih obiskov vodje ruske diplomacije v tujini v zadnjem času, saj so se odnosi Moskve z velikim delom sveta zaradi invazije v Ukrajini močno ohladili. Ankara sodeluje v pogajanjih med Ukrajino, Rusijo in Združenimi narodi glede dogovora, ki bi omogočil vzpostavitev pomorskih koridorjev in obnovo izvoza iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju.
Turčija, ki si na morju deli mejo tako z Ukrajino kot Rusijo, naj bi prevzela vlogo pri vzpostavitvi posebnih koridorjev za ladje z ukrajinskim žitom. Turške ladje naj bi kljub nevarnosti min na prošnjo ZN spremljale tankerje ob njihovem izplutju iz ukrajinskih pristanišč in prečkanju turških morskih ožin.
“Govorimo o mehanizmu, ki ga lahko ustvarimo med ZN, Rusijo, Ukrajino in Turčijo, s katerim bi odprli varen pomorski koridor za izvoz žita,” je danes pojasnil Çavuşoğlu. Načrt ZN je pozdravil kot “razumen in izvedljiv” ter ponudil možnost, da v Istanbulu gosti srečanje, na katerem bi dorekli podrobnosti te sheme.
Optimistične napovedi se niso uresničile
Kljub optimističnim napovedim, da je končna rešitev na vidiku, pa današnji pogovori večjega preboja niso prinesli, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kljub temu je Çavuşoğlu pogovore z Lavrovom označil kot “plodne”. Obenem je zahteve Rusije, da Zahod odpravi sankcije, usmerjene proti ruskemu finančnemu sistemu, saj te ovirajo izvoz ruske hrane in gnojil, ocenil kot upravičene. “Če moramo odpreti mednarodni trg za ukrajinsko žito, potem je odprava ovir, ki preprečujejo ruski izvoz, po našem mnenju legitimna zahteva,” je dejal.
Lavrov je medtem ponovil pripravljenost Moskve, da sodeluje pri iskanju rešitve glede izvoza žit iz Ukrajine, a na to mora biti pripravljen tudi Kijev. Kot je poudaril, Rusija že skoraj dva meseca odpira humanitarne koridorje v Črnem morju, ki jih lahko uporabijo vse ladje za izplutje iz ukrajinskih teritorialnih voda, medtem ko oblasti v Kijevu ne storijo ničesar. “A če bo ukrajinska stran, tako kot pravijo naši turški prijatelji, zdaj le pripravljena zagotoviti prehod, bodisi z odstranitvijo min ali z zagotovitvijo prehoda skozi minska polja, upamo, da bo to vprašanje rešeno,” je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass. Rešitev tako po zaslugi Turčije po njegovem ostaja vsaj “teoretično mogoča”.
Če bo Ukrajina pristala na razminiranje obale in izplutje ladij iz svojih pristanišč, je Rusija po besedah Lavrova pripravljena pravno formalizirati varnostna jamstva – tako glede varnega prehoda ladij z žitom kot glede tega, da “situacije ne bo izkoristila za napredovanje posebne vojaške operacije” v Ukrajini. Kot je še dejal, je Rusija pripravljena na nadaljnje pogovore in tudi na srečanje z Ukrajino v Istanbulu ob posredovanju ZN, čeprav vprašanja izvoza žita na njem zagotovo ne bi rešili. “Cenimo interes ZN, da na nek način sodelujejo in pokažejo svojo prisotnost, a iskreno, to ne bi prineslo ničesar razen simbolizma,” je dejal Lavrov.
Zahvalil se je tudi “turškim prijateljem” za vso pomoč in sodelovanje, a obenem jasno ponovil stališče Moskve, da blokada ukrajinskih pristanišč ni vzrok za globalno prehransko krizo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje