Menu Item
Pojavi v naravi so skladni z matematičnimi zakoni. Ti veljajo tako za gibanje planetov kot za delovanje na molekularni ravni, z njimi lahko opišemo zunanjost živih bitij, pa tudi značilnosti ekosistemov. Toda kot kaže, je človeško delovanje tako uničujoče, da je spremenilo tudi univerzalne zakone narave.
V nedavni študiji je mednarodna ekipa znanstvenikov raziskala porazdelitev biomase morskih živih bitij. Eden od zakonov porazdelitve, ki veljajo v naravi, je spekter velikosti.
Vzorci biomase morskega planktona so raziskovalce pred 50 leti privedli do hipoteze, da imajo živa bitja vseh velikosti približno enako skupno biomaso. Večja, kot so bitja, manj jih je, in obratno. To pomeni, da je na primer krila (majhnih rakcev), ki je milijardokrat manjši od tune, po številu tudi milijardokrat več kot tun. Povedano drugače, če bi dali na en kup ves kril na svetu in na drug kup vse tune, bi tehtala približno enako, hrvaški portal Index povzema novo raziskavo, objavljeno v Science Advances.
Pred 50 leti so znanstveniki hipotezo potrdili na vrstah planktona različnih velikosti, ki so jih preučili na različnih merilnih mestih v Atlantiku in Tihem oceanu. Avtorji nedavne študije pa so zdaj zbrali podatke z vsega sveta, saj so želeli preveriti, ali hipoteza drži za vse morske vrste.
“Eden največjih izzivov pri primerjavi organizmov vse od bakterij do kitov je ogromna razlika v njihovi velikosti,” pravi glavni avtor raziskave dr. Ian Hatton z Inštituta Maxa Plancka. “Razmerje mase bakterije proti masi kita je podobno razmerju med človekom in celotno Zemljo. Količino majhnih organizmov smo ocenili iz več kot 200.000 vzorcev vode, zbranih po vsem svetu. Večje morske živali pa smo preštevali s popolnoma drugačnimi metodami.”
Dokazali so, da hipoteza v naravi drži za vsa morska bitja. Bolje rečeno, da je držala, dokler ni človek s svojim delovanjem tega ravnovesja nevarno porušil.
Znanstveniki so potrdili, da je zakon spektra velikosti (po avtorju prve raziskave poimenovan ‘Sheldonov spekter’) veljal za oceane v predindustrijski dobi oziroma pred letom 1850, ko se je razmahnil industrijski ribolov. Razmerja so s pomočjo zgodovinskih podatkov in računalniških modelov preverili za 12 skupin morskega življa, med njimi bakterije, alge, zooplankton, ribe in morske sesalce. Za vse te vrste organizmov so, ne glede na njihovo velikost, v tistem času zaznali približno enako količino skupne biomase.
Nato so te podatke primerjali z današnjimi. “Ugotovili smo, da je biomasa v večini velikostnih razredov res izjemno konstantna, blizu 1 gigatone mokre teže. To pa ne drži za bakterije in velike morske sesalce, ki so izrazito nad oziroma pod to vrednostjo,” je povedal soavtor raziskave dr. Eric Galbraith. “Medtem ko je bakterij glede na pričakovano preveč, in to predvsem v hladnih, temnih delih oceanov, je največjih bitij, predvsem kitov, razmeroma malo.”
Vzrok ni le ribolov
Ribolov in kitolov predstavljata manj kot 3 odstotke letne porabe za prehrano ljudi, človeški učinek na skupno biomaso teh živali pa je veliko bolj uničujoč. Velikih rib in morskih sesalcev, na primer delfinov, je v skupni biomasi 60 odstotkov manj kot pred letom 1850, kitov pa celo za 90 odstotkov manj.
Poleg prekomernega ribolova avtorji vzroke za zmanjšanje pripisujejo zakisanosti morja, vse večjim količinam plastike in mikroplastike v morju ter naraščajočim temperaturam morja in drugim negativnim antropogenim vplivom.
Da so razmere v Jadranskem morju podobno žalostne kot v svetovnih oceanih, je za Index ocenil morski biolog z Naravoslovno-matematične fakultete v Zagrebu Petar Kružić. “Razmere so v Jadranu še slabše, saj ni tako rekoč nobenega nadzora nad ribolovom. Če bi hoteli narediti kaj dobrega za naše morje, bi morali razglasiti določena območja, kjer bi bil prepovedan vsakršen antropogeni vpliv, predvsem pa ribolov. Tudi če bi zdaj zmanjšali število aktivnih ribiških plovil, bo trajalo dolgo, da se sistem vrne v približno ravnovesje, če je to sploh še mogoče. Z zmanjševanjem biomase plenilcev se lahko nenadzorovano širijo vrste nižje po prehranjevalni verigi, ki predstavljajo njihov plen,” opozarja morski biolog in dodaja, da stanje še poslabšujemo s tem, da morje ‘bogatimo’ z organskimi snovmi iz odplak.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!