Menu Item
Delavci na Japonskem zaradi delovne kulture težje dajo odpoved. Čeprav imajo urejeno delovno zakonodajo, ki ščiti pravice delavcev, se odpoved razume kot skrajna oblika nespoštovanja. Delavci so zato izmučeni, mnogi tudi zbolevajo. Kot razkriva CNN, delavci, ki želijo prekiniti delovno razmerje, za to najemajo posebne agencije.
Japonska je znana po izraziti delovni kulturi in marljivih delavcih. 12-urni delovnik je nekaj povsem običajnega – v mnogih strokah delajo tudi do 15 ur dnevno.
Kultura prekomernega dela je tam že dolgo prisotna. Zaposleni v najrazličnejših sektorjih poročajo tudi o tako imenovanih kazenskih urah. Ljudje so zaradi tega močno utrujeni. Čeprav imajo na Japonskem urejeno delovno zakonodajo, delavci pa lahko podajo odpoved, pa pri tem nastaja težava.
Za CNN je spregovorila Yuki Watanabe, ki je zaradi preobremenjenosti trpela za hudimi zdravstvenimi težavami. Vedela je, da mora oditi in si poiskati drugo delo, a tu se je zapletlo. Že prej omenjena japonska delovna kultura namreč ne pozna odpovedi oziroma so te zelo redke. Delavci pri enem delodajalcu navadno ostanejo več desetletij, lahko tudi celo življenje.
Odpoved se razume kot nespoštovanje. V najbolj skrajnih primerih nejevoljni šefi raztrgajo odstopne izjave in nadlegujejo zaposlene. S tem jih želijo prisiliti, da ostanejo.
Watanabe odpovedi ni dala sama
Watanabe se je na delovnem mestu počutila spregledano, a si odpovedi kljub temu ni upala dati. “Nisem želela, da bi bivši delodajalec zavrnil moj odstop in bi mogla delati še dlje časa,” je povedala v intervjuju za CNN.
Zaradi tega se je obrnila na Momuri – agencijo za odpovedi, ki plahim zaposlenim pomaga zapustiti zastrašujoče šefe. Številni japonski delavci za ceno razkošne večerje najamejo storitve teh podjetij, da jim pomagajo dati odpoved brez stresa.
Čeprav je panoga obstajala že pred pandemijo covida-19, pa se je po njej priljubljenost še povečala. Izredne razmere med pandemijo so namreč mnoge delavce prisilile k razmisleku o svoji karieri.
Vodja poslov v Momuri Shiori Kawamata razlaga, da so samo v zadnjem letu prejeli povpraševanje 11.000 strank. “Nekateri ljudje pridejo k nam po tem, ko jim je delodajalec trikrat raztrgal odstopno izjavo in jim ni dovolil oditi, tudi če so pokleknili do tal in se priklonili,” je povedala. A ne le na delovnem mestu – nekateri japonski delavci tarnajo, da jih delavci po tem, ko so želeli dati odpoved, nadlegujejo tudi na domu.
Momuri v japonščini pomeni “Tega ne morem več”. Pri odpovedi zaposlenemu pomagajo za 22.000 jenov (okoli 136 evrov).
Mladi na delo gledajo drugače
Profesor za človeške vire Hiroši Ono z univerze Hitotsubaši v Tokiu je dejal, da so razmere postale tako pereče, da je vlada začela objavljati seznam neetičnih delodajalcev, da bi jim otežila možnost zaposlovanja in opozorila iskalce zaposlitve na nevarnosti dela pri njih. Gre za tako imenovana “črna podjetja”. Od objave seznama leta 2017 so uradi po vsej državi na črno listo uvrstili več kot 370 podjetij.
A zakaj se je razrast prej omenjenih agencij zgodil šele v zadnjih letih? Strokovnjaki menijo, da gre za spremenjen pristop mladih k delu. Mladi imajo s staranjem prebivalstva večjo besedo na trgu dela kot njihovi predhodniki. Kot poudarjajo, ne bodo več počeli vsega.
Po podatkih ministrstva za zdravje, delo in socialno varstvo je leta 2022 zaradi možganskih in srčnih obolenj, ki so nastala zaradi dela, umrlo 54 ljudi, ki so jim odobrili odškodnino. To je veliko manj kot pred dvema desetletjema, ko so jih zabeležili 160. Toda število ljudi, ki so vložili zahtevke zaradi duševnega stresa na delovnem mestu, močno narašča.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje