Ljudje za številkami: nova podatkovna baza razkriva podrobnosti nacističnih zlorab

Prisilne medicinske preiskave in poskusi na ljudeh predstavljajo enega najtemnejših poglavij nacističnega obdobja zgodovine. Nacisti so na shiranih in iztrošenih, a še vedno živih vojnih ujetnikih preizkušali strupe in zdravila. Odstranjevali so jim organe, jih puščali zmrzovati do smrti, jih pohabili ter se s prisilno sterilizacijo poskušali dokopati do novih načinov kontracepcije.

Med bolj znanimi vršilci grozodejstev je bil denimo nemški zdravnik Josef Mengele, ki se ga je v koncentracijskem taborišču Auschwitz oprijelo ime "angel smrti." Mengele je delal poskuse na otrocih in odraslih, izvajal je množične poskuse kastracij in sterilizacij ter poskuse na dvojčkih, da bi se morebiti dokopal do načina pospešitve množenja arijske rase.

Obseg nacističnih grozodejstev je nezamisljiv, žrtev je bilo več deset tisoč, zdaj pa je v novi podatkovni bazi dostopnih 16.000 profilov teh ljudi, ki so bili ujeti v kremplje nacističnega režima.

Kot piše portal Deutsche Welle, imamo prvič sistematičen dostop do njihovih imen, osebnih podatkov, vrste posameznih eksperimentov in vpletenih institucij. Baza pa vključuje tudi več kot 13.000 profilov ljudi, katerih usoda še ni dokončno raziskana.

Le redki odgovarjali za svoja dejanja

Več kot 200 institucij v Nemčiji in Evropi je bilo povezanih z medicinskimi zločini v času nacizma, piše DW. Celoten obseg teh grozodejstev je razkrilo poročilo, ki ga je leta 2023 objavila Lancetova komisija o medicini, nacizmu in holokavstu.

Podrobno poročilo je dokazalo, da so medicinski strokovnjaki na različnih položajih svoja dejanja opravičevali z "rasno" pripadnostjo ter izvajali prisilne sterilizacije, programe evtanazije in množične selekcije. Le redki storilci so po koncu druge svetovne vojne za svoja dejanja tudi dejansko odgovarjali.

Nekateri znanstveniki in institucije so svoje delo po vojni nadaljevali razmeroma neovirano. Po besedah medicinskega zgodovinarja dr. Herwiga Czecha z Medicinske univerze na Dunaju, enega glavnih pobudnikov Lancetove komisije, so tako denimo strokovno znanje posameznikov, ki so ga pridobili z eksperimenti v koncentracijskih taboriščih, celo uporabili na področju letalstva in pri razvoju vesoljske medicine v okviru ameriške vesoljske agencije NASA.

V povojnem obdobju so nekateri podatki, zbrani pod nacističnim režimom, brez zadržkov prehajali v uporabo, deloma zato, ker o okoliščinah eksperimentov niso razpravljali ali pa je bil njihov izvor prikrit, še piše DW.

Iz taboriščnih poskusov so tako denimo izvirali podatki o odpornosti proti mrazu, zdravljenju s sulfamidi ali učinkih bojnega strupa fosgena, ki so ga kot kemično orožje uporabljali že v prvi svetovni vojni. Nekateri so bili objavljeni celo v medicinskih revijah in pogosto citirani.

"Premalo zavedanja o kontekstu raziskav"

"Še leta 1988 so znanstveniki ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) predlagali, da bi rezultate fosgenskih poskusov Otta Bickenbacha na zapornikih v koncentracijskem taborišču Natzweiler-Struthof uporabili kot osnovo za nove poskuse na živalih pri pripravi predpisov za izpostavljenost fosgenu — načrt, ki je bil opuščen šele po protestih skupine njihovih sodelavcev znotraj agencije," je za DW povedala Sabine Hildebrandt, predavateljica socialne medicine na Harvard Medical School v Bostonu.

Po besedah Hildebrandt večina tehnik in podatkov iz nacističnega obdobja danes ni več relevantna in se zato aktivno ne uporablja. "A to ne pomeni, da se ugotovitve teh raziskav niso prelile v splošno medicinsko znanje in nanj vplivale, denimo v učbenikih posameznih medicinskih disciplin," je povedala.

Čeprav sta kritična refleksija in etična razprava o tem, kako ravnati s temi spoznanji, danes običajna praksa, Hildebrandt opozarja, da je še vedno premalo zavedanja o kontekstu, v katerem so podatki in ugotovitve posameznih znanstvenih objav nastali.

"Zgolj označevanje in umeščanje v kontekst nista dovolj; treba je navesti imena žrtev, njihove življenjske zgodbe in trpljenje," je poudarila.