"Ljudski kancler", ki bi Avstrijo speljal na Orbanovo pot

Herbet Kickl (Foto: PROFIMEDIA)

Vodja avstrijskih svobodnjakov Herbert Kickl je po propadu koalicijskih pogajanj med ljudsko stranko, socialdemokrati in liberalci ter menjavi v vodstvu ljudske stranke v idealnem položaju, da sestavi vlado. Kako je 56-letnik iz sence Jörga Haiderja in Heinza-Christiana Stracheja priplezal na prag zgodovinske priložnosti, da postane prvi avstrijski kancler iz vrst svobodnjakov?

“Nihče te ne mara,” se je jeseni lani v avstrijskem parlamentu zadrl generalni sekretar Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) Christian Stocker. Njegove besede so bile namenjene vodji svobodnjakov (FPÖ) Herbertu Kicklu, čigar stranka je na septembrskih parlamentarnih volitvah zmagala in postala najmočnejša politična sila v Avstriji. Kljub zmagi se je zdelo, da Kickl kanclerskega položaja ne bo videl, saj je mandat pripadel ÖVP, ki se je začela pogajati s socialdemokrati in liberalci.

Ta teden se je izkazalo, da vodjo svobodnjakov nekdo še kako mara. Po propadu pogajanj med ljudsko stranko, socialdemokrati in liberalci je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen mandat za sestavo vlade podelil Kicklu. Ljubezen pa je vzcvetela tudi v srcu Christiana Stockerja, ki je po odstopu Karla Nehammerja prevzel vodenje ÖVP, in sprejel svobodnjaško vabilo na koalicijska pogajanja.

Novopečeni šef ÖVP sicer prave izbire nima. Alternativa zavrnitvi ali neuspešnim pogajanjem s FPÖ so predčasne volitve, na katerih pa bi bila zmaga svobodnjakov še bolj prepričljiva. Nabor javnomnenjskih anket portala Politico kaže, da FPÖ podpira 36 odstotkov vprašanih, medtem ko je podpora ÖVP strmoglavila na 21 odstotkov. V izogib vnovičnemu odhodu na volišča in dodatni izgubi glasov bi se tako Stocker in ÖVP morda še nekoliko lažje odločila za skok v naročje tistega, “ki ga nihče ne mara”.

Pred Herbertom Kicklom je tako zgodovinska priložnost, da svobodnjake prvič v zgodovini popelje na čelo avstrijske vlade. 56-letnik iz Beljaka se je v FPÖ povzpel po strankarski lestvici. Začel je kot svetovalec in pisec govorov za Slovencem dobro poznanega predsednika FPÖ Jörga Haiderja, po sporu v stranki pa je postal njegov glasni kritik. To ga je pripeljalo na mesto generalnega sekretarja stranke pod vodstvom Heinza-Christiana Stracheja, piše Deutche Welle (DW).

Heinz-Christian Strache in Herbert Kickl po volitvah leta 2013 (Foto: PROFIMEDIA)

V tem času je Kickl postal tudi notranji minister v prvi vladi Sebastiana Kurza, ki se je predčasno končala z zloglasno afero Ibiza. V medije je namreč prišel videoposnetek, na katerem Strache in nekateri drugi člani FPÖ odkrito govorijo o vpletenosti v korupcijo in dogovarjanja za širjenje ruskega vpliva. Sledile so predčasne volitve, na katerih so svobodnjaki v parlamentu izgubili 20 sedežev. Kickl je po padcu Stracheja veljal za neformalnega vodjo stranke, dokončno pa se je na njen vrh zavihtel leta 2021 in potegnil črto čez afero Ibiza.

Svobodnjaško stranko zaradi njenih skrajno desnih prepričanj in nacistične preteklosti njenih ustanoviteljev močno povezujejo z nacizmom, česar se FPÖ močno otepa. Kljub temu pa je Kickl med zadnjo volilno kampanjo samega sebe označil za “ljudskega kanclerja” in pri tem uporabil besedo volkskanzler. Beseda sicer izvira iz obdobja med obema svetovnima vojnama, vendar jo je kasneje posvojila nacistična propaganda. Kot piše DW, je bil naziv Adolfa Hitlerja pred zloglasnim “firer” prav ljudski kancler.

Foto: PROFIMEDIA

Od svobodnjakov je, glede na njihov program, izjave in pretekla dejanja, mogoče pričakovati podobno politiko, kot jo zagovarjajo druge skrajno desne in suverenistične stranke po Evropi. V prvi vrsti trdo protimigracijsko politiko, deportacije oziroma remigracijo, ki jo omenjajo skupaj z Alternativo za Nemčijo (AfD). Kot piše DW, je Kickl na položaju notranjega ministra želel uvesti policijsko uro v zbirnih centrih za migrante in pred evropskimi volitvami leta 2019 izrazil željo, da bi lahko zaobšli Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Svobodnjaki so bili med pandemijo koronavirusa, tako kot AfD, blizu nasprotnikom cepljenja in teoretikom zarote.

Pri odnosu do Evropske unije ne zastopajo tako drastičnega evroskepticizma, kot ga goji AfD. Analitiki jih v tem pogledu primerjajo z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki ga je Kickl po pisanju Politica označil za vzornika. Poleg jasno poudarjene nacionalne suverenosti si šef svobodnjakov z Orbanom deli tudi pogled na vojno v Ukrajini in odnos do Rusije. Kickl bi po pisanju bruseljskega portala tako ustavil pomoč Kijevu, umaknil sankcije proti Rusiji in se vrnil k uporabi ruskega plina.

Programsko ujemanje med Kicklom in Orbanom ter njuno sodelovanje znotraj evropske skupine Patriotov bi v primeru, da Avstrija dobi prvo svobodnjaško vlado, lahko precej sivih las povzročilo vodstvu EU. Kot ocenjujejo pri Politicu, bi dvojec lahko blokiral odločitve, za katere je potrebno soglasje vseh članic. “Ni si težko predstavljati, da bi prva žrtev tega lahko postala Ukrajina,” so sklenili pri portalu.

Na Dunaju in drugih mestih v Avstriji se je danes več tisoč ljudi zbralo na protestih proti vladi svobodnjakov. Protestniki so pred kanclerskim uradom na Dunaju nosili transparente s sporočili, kot je “Nočemo desničarske ekstremistične Avstrije”.

Vir: STA