Citadela Inkov Machu Picchu v Peruju je bila po novi študiji poseljena že med letoma 1420 in 1530, torej nekaj desetletij prej, kot so bili prepričani do zdaj.
Skupina raziskovalcev pod vodstvom Richarda Burgerja, profesorja antropologije na univerzi Yale, je z radiokarbonskim datiranjem odkrila, da je cesar Pachacuti, ki je zgradil Machu Picchu, prišel na oblast prej, kot so menili do zdaj.
To pomeni, da so zgodnja osvajanja Pachacutija potekala prej, kar pojasnjuje, kako je inkovski imperij postal največji in najmočnejši v predkolumbovski Ameriki.
Na podlagi zgodovinskih dokumentov je bil Machu Picchu zgrajen po letu 1440 ali morda celo po letu 1450. Vendar sta Burger in njegova ekipa uporabila pospeševalno metodo AMS – pospeševalno masno spektrometrijo za določitev natančnejše slike.
AMS deluje tudi ob majhnih količinah organskega materiala, kar poveča zbirko okostnjakov, ki jih je mogoče preučiti. Ekipa je tako preučila 26 posameznikov s pokopališč v Machu Picchuju, ki so jih med izkopavanji leta 1912 našli na tem mestu.
Študija kaže, da so bila telesa zakopana pod balvani, previsnimi pečinami ali plitvimi jamami, zaprtimi z zidanimi stenami. Ob njih so našli nagrobno blago, kot so keramika ter bronasti in srebrni zatiči za šal. “To je prva študija, ki temelji na znanstvenih dokazih o ustanovitvi Machu Picchuja in trajanju njegove okupacije,” je dejal Burger v sporočilu za javnost.
Zgodovinske zapise so napisali španski osvajalci po prevzemu območja, izsledki študije pa dvomijo o utemeljenosti sklepanja na podlagi tovrstnih dokumentov.
Čeprav študija priznava “omejitve” radiokarbonskega datiranja, so raziskovalci dejali, da so dokumentirani dokazi nezanesljivi. “Morda je prišel čas, da damo radiokarbonskim dokazom prednost pri rekonstrukcijah kronologije cesarjev Inkov in datiranju spomenikov Inkov, kot je Machu Picchu,” piše v študiji, ki je bila objavljena v reviji Antiquity.
Machu Picchu, ki je eno največjih svetovnih arheoloških najdišč, leži med dvema gorama. Mesto je sestavljeno iz približno 200 kamnitih konstrukcij, katerih granitne stene so v dobrem stanju, čeprav slamnate strehe že zdavnaj ni več. Tam najdemo kopališče, templje, zbiralnike in akvadukte. Del, znan kot Koča oskrbnika pogrebne skale, naj bi uporabljali za balzamiranje mrtvih aristokratov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!