Menu Item
Vse več evropskih držav si v luči vse bolj trhlih ameriških varnostnih jamstev in bojazni pred rusko agresijo prizadevajo okrepiti vlaganje v obrambo in proizvodnjo orožja. Francoski predsednik Emmanuel Macron je denimo napovedal več naročil lastnih vojaških letal rafale, za prihodnje tedne pa dodatne odločitve o vlaganjih v vojsko. Kot je dejal, se mora biti država zmožna braniti, če se želi izogniti vojni. Napoveduje tudi modernizacijo jedrskega odvračanja. Dvig obrambnih izdatkov medtem napoveduje tudi Estonija.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je med obiskom v letalski bazi v kraju Luxeuil-les-Bains na vzhodu države napovedal, da bo Francija “povečala in pospešila naročila rafalov”, ki jih proizvaja francosko podjetje Dassault Aviation.
Prav oporišče, ki ga je obiskal danes, bo po njegovih besedah gostilo tako “novo različico rafala kot simbol modernizacije jedrskega odvračanja, hipersonične jedrske rakete”. Za preureditev prizorišča bodo namenili okrog 1,5 milijarde evrov, je dejal.
Poudaril je pomen jedrskega odvračanja in obljubil njegovo nadaljnjo krepitev. Macron je sicer že v začetku marca napovedal razpravo o možnosti širitve jedrske zaščite na evropske partnerice. Francija in Združeno kraljestvo sta edini evropski državi z jedrskim orožjem.
Odločitve o dodatnih vlaganjih bodo naznanili v prihodnjih tednih, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še zagotovil Macron.
“Naša država in naša celina se bosta morali še naprej braniti, se opremljati, pripraviti, če se želimo izogniti vojni,” je menil francoski predsednik. “Nihče ne more reči, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih in letih. Želim, da smo pripravljeni. Želim, da smo zaščiteni,” je še povedal.
Lani so sicer francoske letalske sile imele 108 rafalov, mornarica pa 41. Še pred Macronovim današnjim naznanilom se je francoski vojski obetalo 56 novih letal.
Estonija zvišuje obrambne izdatke na pet odstotkov BDP
Estonija bo prihodnje leto za obrambo namenila najmanj pet odstotkov BDP, je dejal premier Kristen Michal. Kot razlog za zvišanje je navedel grožnjo, ki da jo baltski državi predstavlja sosednja Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po Michalovih besedah je zvišanje izdatkov na “najmanj pet odstotkov BDP od naslednjega leta dalje” onemogočiti vsakršno agresijo.
Obrambni minister Hanno Pevkur je napovedano zvišanje označil kot zgodovinsko, še navaja AFP.
Estonija, ki šteje 1,3 milijona prebivalcev, je od začetka ruske invazije na Ukrajino ena glavnih podpornic Kijeva. Obenem redno izkorišča svoj položaj znotraj Nata in EU, da opozori na rusko grožnjo. O tej je danes govoril tudi Michal, ki je mnenja, da Moskva ni spremenila svojih ciljev in “imperialističnih ambicij”.
Nekdanja sovjetska republika bi se s petimi odstotki sredstev za obrambo uvrstila na vrh lestvice največjih porabnic znotraj Nata, kjer po podatkih iz leta 2024 s 3,4 odstotki zaseda drugo mesto za Poljsko (4,1 odstotka), tesno ji sledijo ZDA. Varšava bo svoj vložek letos predvidoma zvišala na 4,7 odstotka.
Izdatki Estonije za obrambo bi po Michalovih besedah lahko v prihodnjih letih tudi presegli pet odstotkov BDP, piše portal estonske javne radiotelevizije ERR.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje