Po katastrofalnih poplavah, ki jih je v nekaterih evropskih državah povzročil ciklon Boris, ponekod začenjajo sanacijo. "To je kot apokalipsa, mesto duhov," je razmere za Reuters opisal 16-letnik z jugozahoda Poljske. Izredne razmere ponekod vztrajajo, drugod pa krepijo protipoplavno zaščito, saj poplavni valovi po rekah do njih šele prihajajo.
V zadnjih dneh se srednja Evropa po prihodu ciklona Boris spopada s hudimi poplavami, nekateri kraji – na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem – so še vedno ogroženi. Po zadnjih podatkih je umrlo najmanj 21 ljudi. Pet ljudi je umrlo v Avstriji, sedem v Romuniji, šest na Poljskem in trije na Češkem. Pričakuje pa se, da bo številka še narasla, saj ponekod lokalne oblasti že poročajo o novih žrtvah, navedbe pa na nacionalni ravni še preverjajo.
V ponedeljek popoldne je župan poljskega mesta Nisa Kordian Kolbiarz na jugozahodu države prebivalce pozval k evakuaciji, saj da bi voda lahko prebila nasip na bližnjem jezeru in poplavila mesto s 44 tisoč prebivalci. Ljudi je pozval, naj se premaknejo v višje lege, po možnosti na strehe stavb, saj bi se po najhujšem scenariju voda dvignila za več metrov, kar bi poplavilo celo mesto. Današnja poročila iz Nise so sicer bolj optimistična, saj kaže, da je najhuje že minilo.
Poljska je na pomoč prizadetim območjem poslala 5.500 vojakov. V operacijah reševanja sodeluje 19 helikopterjev, ekipe vojaških inženirjev utrjujejo poplavne nasipe. Marsikje so vzpostavili mobilne kuhinje, v poplavljenem mestu Ladek-Zdroj pa so pripravili 700 postelj za tiste, ki so morali zapustiti domove. Domačin iz Ladek-Zdroja 16-letni Simon Krisztan je za Reuters opisal “nepredstavljive” razmere. “To je kot apokalipsa, mesto duhov,” je opisal kraj. Ulice so prekrite z blatom in vejevjem, vsepovsod so ruševine. “Armagedon … Vse je razdejano, nimamo niti enega mostu. Vsi so porušeni. Praktično smo odrezani od sveta,” je za Reuters opisal 70-letni Jerzi Adamcik.
Foto: REUTERS
Foto: REUTERS
Foto: PROFIMEDIA
Foto: PROFIMEDIA
Poljski Ladek Zdroj. (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Poljski Ladek Zdroj. (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Poljski Ladek Zdroj. (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Poljski Ladek Zdroj. (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Poljski Ladek Zdroj. (Foto: Kacper Pempel/REUTERS)
Medtem pa naj bi Vroclav najhujše poplave dosegle šele v sredo. Premier Donald Tusk, ki je za mesec dni v državi razglasil stanje naravne nesreče, je danes tam vodil krizni sestanek. Med drugim je omenil poročila o plenjenju iz poplavljenega Klodzka ter proti storilcem napovedal ukrepanje z vsemi sredstvi, ki jih dopušča zakon. Tusk je pred tem napovedal milijardo zlotov (234 milijonov evrov) pomoči za žrtve poplav na jugozahodu države, prav tako je v stiku z voditelji drugih evropskih držav. Vlada namerava za pomoč prositi Evropsko unijo.
“Voda je bila visoka dva metra”
Izredne razmere še vedno vladajo na severovzhodu Češke v Ostravi, kjer je reka prebila nasip in poplavila industrijsko območje mesta, vključno s kemično tovarno BorsodChem in tovarno koksa OKK Koksovny. Skupno so na Češkem evakuirali 13 tisoč prebivalcev, več kot 60.000 domov je še vedno brez elektrike. Voda v največjem zadrževalnem bazenu Rožmberk na jugu države se že razliva prek svojih bregov.
Po enem najhujših neurij v več letih je narasla voda že v nedeljo zalila več mest, med drugim Jesenik in Krnov blizu meje s Poljsko. V Jeseniku so reševalci s čolni in helikopterji rešili več sto ljudi. “Voda je bila visoka približno dva metra, tekla je po ulici. Veliko veliko avtomobilov je uničenih,” je povedal meščan Zdenek Kuzilek. Prekinjene so telefonske linije, ni vode in elektrike.
Poplave na Češkem. (Foto: David W Cerny/REUTERS)
Tudi češka vlada je na pomoč napotila vojsko. Prebivalce v najbolj prizadetih regijah na severovzhodu bodo vojaški helikopterji oskrbovali s pitno vodo in hrano. Do konca oktobra naj bi civilnim oblastem pomagalo do 2.000 vojakov, je na omrežju X sporočila obrambna ministrica Jana Černochova.
Najmanj pet žrtev v Avstriji
V Avstriji bo po besedah kanclerja Karla Nehammerja iz sklada za odpravo posledic naravnih nesreč sprva na voljo 300 milijonov evrov. Obseg pomoči bodo po njegovih besedah po potrebi povečali.
V Avstriji, kjer se vode že umikajo, po besedah deželne glavarke Spodnje Avstrije Johanne Mikl-Leitner šele zdaj odkrivajo razsežnost opustošenja. 26 skupnosti je odrezanih od sveta, zaprtih je 271 cest, številna gospodinjstva ostajajo brez elektrike. Samo v ponedeljek so se na 21 krajih v deželi porušili jezovi. Celoten obseg škode za zdaj še ni znan, sanacija pa bo po oceni Mikl-Leitner trajala več tednov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Več držav se na poplave zaradi ciklona Boris še pripravlja. V nemški zvezni deželi Saška zaskrbljeno pričakujejo poplavni val iz Češke. V Dresdnu je gladina Labe več kot štirikrat višja od običajne višine 1,4 metra. Danes naj bi še naraščala in presegla mejo šestih metrov. Med stoletnimi poplavami leta 2002 je znašala 9,4 metra.
Narasla Donava v Bratislavi (Foto: PROFIMEDIA)
Medtem narašča gladine reke Donave v Bratislavi. V središču slovaške prestolnice je malo po polnoči dosegla 963 centimetrov, medtem ko je kraj Devin zaradi poplav odrezan od sveta, poroča slovaški portal The Slovak Spectator. V prestolnici se pospešeno pripravljajo na morebitno poplavljanje Donave. V Romuniji je prizadet predvsem vzhod države. V ponedeljek so v vasi Grivita našli sedmo žrtev, je poročala romunska tiskovna agencija Mediafax. Poplavljenih je približno 6.000 hiš, številne v odročnih vaseh. Na pomoč so napotili več sto gasilcev.
Na Madžarskem se pripravljajo na poplave. V zgodovinskih mestih Višegrad in Szentendre, severno od Budimpešte, so postavili premične jezove, če bi začela poplavljati Donava. Po besedah madžarskega notranjega Sandorja Pinterja je zaradi naraščajoče Donave, ki teče tudi skozi Budimpešto, v pripravljenosti 12 tisoč vojakov. V madžarski prestolnici se bojijo, da bi lahko gladina reke dosegla doslej najvišjo raven, poroča britanski BBC.
V okviru mehanizma za odzivanje v krizi je za danes napovedan sestanek nacionalnih strokovnjakov za obvladovanje nesreč s pristojnimi institucijami in službami EU, vključno s Centrom za usklajevanje nujnega odziva, je na omrežju X sporočila madžarska vlada. Mednarodne obveznosti je zaradi vremenskih razmer in poplav prestavil premier Viktor Orban.
Priprave na poplave v Budimpešti. (Foto: Marton Monus/REUTERS)
Pripravlja se tudi Hrvaška
Na narasle vodostaje rek se pripravljajo tudi na Hrvaškem. Vrhunec vodnega vala pričakujejo v naslednjih sedmih do desetih dneh, najbolj pa bo po napovedih pristojnih služb narasla gladina Donave. Generalni direktor državnega podjetja za upravljanje vodnih virov Hrvatske vode Zoran Đuroković je zjutraj zagotovil, da se na Hrvaškem ne bodo ponovili prizori iz nekaterih evropskih mest.
Na vstopni točki Donave v Hrvaško pri kraju Batina na skrajnem vzhodu države bo vodostaj najdaljše evropske reke po trenutnih ocenah znašal 750 centimetrov. Đuroković je napovedal, da bodo protipoplavno zaščito na Donavi dvignili na več kot 775 centimetrov, kolikor je leta 2013 znašal eden od najvišjih vodostajev te reke na Hrvaškem.
Da bo gladina Donave ob vstopu v Hrvaško dosegla okoli 750 centimetrov, je v ponedeljek na hrvaški javni televiziji dejala tudi direktorica uprave za vodno gospodarstvo in zaščito morja na ministrstvu za varovanje okolje in zeleni prehod Elizabeta Kos. Ocenila je, da bo vodni val na Batini vrhunec dosegel naslednjo sredo.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje