Madžarski vohuni naj bi rovarili po Bruslju: kaj je o tem vedela Evropska komisija?

Kriza zaupanja v institucije EU se poglablja.

V Evropskem parlamentu zastavljajo vprašanja o tem, kaj je Evropska komisija vedela o domnevni vohunski mreži, ki naj bi delovala z madžarskega veleposlaništva v prestolnici EU. Za evropskimi uradniki naj bi obveščevalci vohunili tako, da so jim fizično sledili in prisluškovali njihovim telefonskim pogovorom.

Trditve, da so sodelavci madžarskega premierja Viktorja Orbána med letoma 2012 in 2018 poskušali novačiti zaposlene v institucijah EU, so med poslanci, mediji in civilnimi organizacijami sprožile burne odzive ter postavile pod vprašaj preglednost in odgovornost najvišjih institucij EU.

Evropska komisija je potrdila, da interna preiskava teh navedb že poteka, belgijske obveščevalne službe pa da aktivno sodelujejo z Evropsko komisijo.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije je dejal, da take obtožbe zaradi njihovih posledic za varnost in celovitost dela komisije jemljejo zelo resno. Poudaril je, da je njihova prednostna naloga zaščita zaposlenih, informacij in omrežij pred nezakonitim zbiranjem obveščevalnih podatkov.

Medtem so nekateri poslanci Evropskega parlamenta, med njimi predstavniki Zelenih, Levice in Socialdemokratov, jasno povedali, da bi moral komisar iz Madžarske Olivér Várhelyi odstopiti – še posebej, če bi preiskava pokazala kakršnokoli povezavo z domnevno vohunsko mrežo.

"Opozorilni znaki so obstajali že prej. Komisija mora opraviti svoje delo in izvesti preiskavo. Če se obtožbe potrdijo, je logičen korak zahteva po odstopu Várhelyija," je, kot poroča Politico, dejala podpredsednica Zelenih v Evropskem parlamentu Terry Reintke.

Várhelyi je prejšnji teden predsednici Komisije Ursuli von der Leyen povedal, da ni bil seznanjen s poskusi novačenja vohunov v Bruslju.

Nekdanji zaposleni na madžarskem veleposlaništvu pa trdijo, da je bila ta mreža v Bruslju "javna skrivnost". Po njihovih besedah so člani institucij EU o teh stikih obveščali pristojne službe Komisije, kar odpira vprašanja o tem, kako dobro je bil Bruselj v tistem obdobju dejansko obveščen.

Kaj je Komisija vedela – in kdaj?

Viri blizu preiskave izpostavljajo dve možni razlagi: ali Komisija za mrežo ni vedela in je zanjo izvedela šele iz medijskih poročil, kar bi pomenilo resno varnostno pomanjkljivost, ali pa je vedela, a ni ukrepala ustrezno.

"Če je Komisija vedela, se postavlja vprašanje, zakaj je dovolila, da mreža deluje brez nadzora," je dejal eden od anonimnih virov.

Péter Magyar, politični tekmec Viktorja Orbána in nekdanji sodelavec Várhelyija na veleposlaništvu, je komisarja obtožil, da med uradno preiskavo ni razkril celotne resnice.

"V obdobju, ko je bil János Lázár minister (2015–2018), so bile tajne službe nameščene v Bruslju," je povedal Magyar ter dodal, da je bila praksa novačenja evropskih uradnikov "dobro znana med zaposlenimi na veleposlaništvu".

János Lázár, nekdanji madžarski minister, ki je nadzoroval obveščevalno službo v času, ko je bil Várhelyi veleposlanik, je izjavil, da se ne spominja "točnih podrobnosti" in dodal:

"Če bi madžarska obveščevalna služba delovala v Bruslju … bi jih spoštoval, ne pa kaznoval."

Reakcije v Evropskem parlamentu

Evropski poslanci so od Komisije zahtevali, naj se o teh obtožbah pogovori z madžarsko vlado. Piotr Serafin, evropski komisar za boj proti goljufijam, je dejal, da domnevne dejavnosti "ogrožajo načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami EU" ter da bo Komisija izrazila svojo zaskrbljenost na vseh ravneh, vendar je zavrnil razkritje podrobnosti preiskave, da bi zaščitil njeno celovitost.

Nekateri poslanci, med njimi Sophie Wilmès iz skupine Renew, menijo, da bi morala Komisija Várhelyija začasno suspendirati, dokler se preiskava ne zaključi. Adrián Vázquez Lázara iz Evropske ljudske stranke je prav tako izrazil presenečenje, da komisar ni bil začasno razrešen s funkcije. Po drugi strani pa desničarski poslanci trdijo, da so obtožbe anonimne in da služijo politizaciji pred volitvami na Madžarskem.