Oglaševanje

Marta Kos v Ankari: "Na odnose med EU in Turčijo moramo pogledati s svežimi očmi"

author
T. Lo.
06. feb 2026. 19:50
Marta Kos
Foto: PROFIMEDIA

Evropska unija je Turčijo leta obravnavala kot problem. Kot kaže, pa bi zaradi svoje potencialne vloge po koncu vojne med Rusijo in Ukrajino morda lahko postala del rešitve. A pot k otoplitvi odnosov je še dolga in bo terjala kompromise obeh strani.

Oglaševanje

Ko pogajanja za mir v Ukrajini dobivajo zagon, Turčija postaja ključna partnerica EU predvsem kot mirovna sila in regionalna posrednica v Črnem morju, piše Politico.

A Bruselj do države, ki je v zadnjih letih nazadovala na področju demokracije in katere voditelj Recep Tayyip Erdogan je zaprl več vidnih političnih nasprotnikov, pristopa zelo previdno.

V poskusu otoplitve odnosov je evropska komisarka za širitev Marta Kos danes obiskala Turčijo. Pred potjo je za Politico sporočila: "Mir v Ukrajini bo spremenil razmere v Evropi, zlasti v črnomorski regiji. Turčija bo za nas zelo pomembna partnerica. Priprava na mir in stabilnost v Evropi pomeni tudi pripravo močnega partnerstva s Turčijo," je dodala.

Simbolični korak ponovne vključitve Ankare

"Ker se razmere v Evropi spreminjajo, moramo na odnose med EU in Turčijo pogledati s svežimi očmi," je Kos zapisala ob fotografiji s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom. Kot je dodala, sta razpravljala o korakih, potrebnih za gradnjo zaupanja, krepitev odnosov, napredek regionalnih infrastrukturnih projektov ter o tem, kako v celoti izkoristiti potencial gospodarskih odnosov.

V Ankari bo Kos sodelovala na slovesnosti, na kateri bosta Evropska investicijska banka in Turčija potrdili 200 milijonov evrov posojil za projekte obnovljivih virov energije. EIB je leta 2019 zaradi spora glede vrtanja nafte in plina ob Cipru prekinila novo posojanje Turčiji.

Prav tako bo Komisija predstavila študijo o "napredovanju čezregionalne agende povezljivosti" s Turčijo, Srednjo Evropo in Južnim Kavkazom.

Te aktivnosti so sicer prvi simbolični koraki k ponovni vključitvi Ankare, vendar to ni tisto, kar si Turčija od EU v resnici želi – to pa je posodobitev carinske unije. Obstoječi dogovor je bil podpisan leta 1995.

Novi trgovinski sporazumi, ki jih Bruselj sklepa z Indijo in skupino Mercosur v Južni Ameriki, Turčijo namreč postavljajo v konkurenčno slabši položaj. Ko bodo začeli veljati, bo Ankara morala odobriti brezcarinski dostop za blago iz teh držav, sama pa ne bo deležna enakih ugodnosti.

Turčija kot vodilna varnostna sila v Črnem morju?

Turčija ima kot vojaška velesila drugo največjo vojsko v Natu in zaseda ključen strateški položaj v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Nadzor Ankare nad Bosporjem ji daje izjemen vpliv na regionalno varnost, pomembno vlogo pa je odigrala tudi pri dogovoru o Črnem morju julija 2022, ki je omogočil varen prehod ladij z ukrajinskim žitom.

Država z 88 milijoni prebivalcev je prav tako sporočila, da je pripravljena poslati mirovne enote v Ukrajino, če bo z Rusijo dosežen dogovor, ter da bi prevzela vodilno vlogo pri varnosti v Črnem morju.

Kljub temu so se odnosi med EU in Turčijo v zadnjih letih poslabšali, k čemur je prispeval tudi Erdoganov zdrs v avtokracijo in obračunavanje z opozicijskimi nasprotniki, kot je trenutno priprti carigrajski župan Ekrem Imamoglu.

Ekrem Imamoglu, Turčija, Istanbul
Carigrajski župan Ekrem Imamoglu, glavni Erdoganov politični nasprotnik, se že leta sooča z različnimi obtožbami, s katerimi skušajo onemogočiti njegovo politično udejstvovanje | Foto: PROFIMEDIA

Čeprav je Turčija uradno kandidatka za članstvo v EU, so pogajanja od leta 2018 zamrznjena.

"V zadnjih poročilih EU o širitvi smo zaznali odmik od evropskih standardov, zlasti na področju pravne države in demokracije," je dejala Kos in dodala, da bi bilo treba videti okrepljeno demokratično tradicijo in civilno družbo, da bi lahko zgradili zaupanje med EU in Turčijo.

Ogrevanju odnosov nasprotujeta Grčija in Ciper

Grčija in Ciper ostro nasprotujeta ogrevanju odnosov brez predhodne geste dobre volje Ankare.

Po besedah uradnika EU Ciper želi, da Ankara ciprskim ladjam dovoli vstop v turška pristanišča. Ankara Cipra ne priznava zaradi razdelitve otoka leta 1974 po turški vojaški invaziji.

A Ankara za zdaj kaže malo pripravljenosti, da bi Cipru prišla naproti. Lani je zavrnila predlog ciprskega predsednika Nikosa Hristodulidesa, da bi odprla svoja pristanišča za ladje s ciprsko zastavo v zameno za lažji dostop turških poslovnežev do evropskih vizumov.

Pristanišče v Carigradu
Pristanišče v Carigradu | Foto: PROFIMEDIA

Toda preoblikovanje geopolitičnih in trgovinskih odnosov, ki ga izvaja ameriški predsednik Donald Trump, bi lahko Evropo in Turčijo znova potisnilo drugo proti drugi.

"Svet se spreminja in zgodovina se pospešuje. Prilagoditi se morajo tudi odnosi med Turčijo in EU. Ti odnosi lahko postanejo močnejši z gradnjo na skupnih interesih. Upamo, da bomo to filozofijo lahko uresničili na zelo konkreten način. Strateški cilj Turčije ostaja pristop k Evropski uniji in to bi moralo biti glavno vodilo v naših odnosih," je za Politico povedala turška veleposlanica pri EU Yaprak Balkan.

O ponovnem zagonu pristopnih pogajanj za članstvo Turčije v EU slednja za zdaj sicer ne razmišlja, še dodaja Politico.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih