Menu Item
Britanski matematiki so se lotili raziskovanja sreče, natančneje, kako starost vpliva na našo srečo – smo res najsrečnejši v mladosti? Večina ljudi temu soglasno pritrjuje, medtem pa statistične analize s precejšnjo gotovostjo ponudijo odgovor tudi na vprašanje, v katerem obdobju smo najmanj srečni.
Matematičarka Hannah Fry se je v podkastu Uncharted britanskega BBC posvetila vprašanju, kako starost vpliva na našo srečo.
Profesor Andrew Oswald je odkril močan in dosleden vzorec v zvezi s srečo skozi različna življenjska obdobja, povezan pa je z našim duševnim zdravjem, fiziologijo in načinom, kako doživljamo veselje.
Starejši ljudje verjamejo, da so bili najsrečnejši pri dvajsetih
Pogovor s člani enega od britanskih seniorskih klubov je razkril, da večina starejših skoraj soglasno meni, da so bili najsrečnejši konec najstniških let in v zgodnjih dvajsetih, ko so bili še brez odgovornosti in so prvič doživljali svobodo odraslosti.
Srečo je mogoče meriti
Čeprav se sreča zdi subjektivna, jo znanstveniki od 90. let prejšnjega stoletja skrbno merijo. Na podlagi podatkov iz vprašalnikov, zbranih v zadnjih dveh desetletjih, so raziskovalci izpeljali statistično pomembne zaključke. Skandinavci so denimo med najsrečnejšimi, medtem ko so brezposelni ljudje na splošno nesrečni – ne glede na to, koliko denarja imajo ali so ga imeli.
Sreča ima stabilne vzorce
Ne le, da se sreča razlikuje med različnimi demografskimi skupinami, temveč tudi sledi določenim prepoznavnim vzorcem. Ekonomist David Blanchflower je ugotovil, da se spremembe v sreči presenetljivo ujemajo s spremembami bolj oprijemljivih podatkov, kot so plače.
Čeprav je sprva želel raziskati vpliv dohodka na srečo, sta z Andrewem Oswaldom odkrila še zanimivejšo povezavo, in sicer med starostjo in srečo. Z analizo podatkov 500.000 ljudi iz ZDA in Zahodne Evrope sta zaznala jasen padec sreče v srednjih letih. Dodatne raziskave so potrdile isti vzorec v Aziji, Južni Ameriki in Vzhodni Evropi ter še 72 razvitih in razvijajočih se državah.
Sreča sledi obliki črke U
Čeprav smo v dvajsetih, kot menijo starejši, resnično najbolj srečni, nato sreča upade do najnižje točke v poznih štiridesetih in nato znova narašča vse do sedemdesetih let. Statistično gledano so torej srednja leta najmanj srečno obdobje v življenju. Kar je še posebej presenetljivo – ta krivulja v obliki črke U sreče velja ne glede na spol, raso, kulturo, podnebje in celo v več kot sto državah, zaradi česar je ena najtrdnejših ugotovitev v celotni družboslovni znanosti. Nanjo ne vplivajo niti dejavniki, za katere bi pričakovali, da so pomembni, na primer menopavza ali življenjski standard države.
Obstaja veliko teorij o krizi srednjih let
Kriza srednjih let se zdi najbolj logična razlaga za ta upad sreče: v tem obdobju se mnogi zavejo, da morda ne bodo dosegli svojih življenjskih ciljev, kar je lahko psihološko boleče. “V srednjih letih ljudje pogosto ne uresničijo pričakovanj, ki so jih imeli v mladosti – in to boli,” je pojasnil Oswald. Poleg tega se v srednjih letih pogosto nakopičijo različni stresorji, kot so odhod otrok od doma, karierni pritiski in morebitna ločitev.
Kako pa srečo doživljajo opice?
Oswald je želel preveriti, ali so res družbeni dejavniki glavni krivec za depresijo v srednjih letih. Da bi izločil družbeni vpliv, se je obrnil k našim najbližjim sorodnikom, primatom. Orangutani in druge velike opice so izjemno inteligentni, izražajo čustva in doživljajo podobna stanja kot ljudje – od izbruhov jeze do naklonjenosti in, da, tudi sreče.
Dr. Alex Weiss z univerze v Edinburghu je Oswaldu posredoval raziskovalne podatke o psihološkem počutju primatov, ki segajo v leto 2010. Po analizi rezultatov več kot 500 šimpanzov in orangutanov je Andrew opazil popolnoma enako U-krivuljo, kar pomeni, da celo orangutani doživljajo krizo srednjih let.
Zakaj se v srednjih letih počutimo slabo?
Če se U-krivulja sreče pojavlja tudi pri drugih vrstah, kaj je njen resnični vzrok? Mogoče je, da so v ozadju genetski ali fiziološki mehanizmi, ki vplivajo na naše doživljanje sreče. A velja opozoriti, da so nekatere druge študije odkrile odstopanja v obliki te krivulje, zato odgovor matematikov vsekakor ni dokončen, so navedli v podkastu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje