Menu Item
Kamp Straško na Pagu ne dovoli prostega prehoda ob obali, poleti pa ga celo zaračunava. "Gre za okupacijo," piše hrvaški portal.
“Sem na otoku Pag, v mestu Novalja. Kamp Straško, ki se razprostira na veliki površini, zaračunava vstop na plažo in ne priznava zakona o pomorskem dobru.”
Tako je svoje pismo za portal morski.hr začel neimenovani hrvaški državljan, ki trdi, da je kamp “privatiziral” dva kilometra obale. Na dveh točkah so namreč postavljena vrata z opozorili, da je prehod mogoč izključno ob predložitvi dokumenta, ki potrjuje, da je oseba prijavljena v kampu.
“Julija in avgusta varnostniki za prehod zaračunavajo deset evrov, v preostalih mesecih pa je prehod nemogoč, saj so vrata zaklenjena, edini dostop na drugo stran pa je po morju. Tako se niti domačini ne morejo po obali sprehoditi do Novalje,” portal navaja besede še ene bralke, ki jih je opozorila, kaj se dogaja na hrvaškem otoku, priljubljenem tudi med Slovenci.
Kot piše portal, so navedbe bralcev resnične, takšno stanje traja že eno leto. Hkrati pa opozarja, da se na ta način ustvarja vtis “države v državi”.
Kamp: “Delujemo po zakonu”. Župan: “O ograji ne vem ničesar”
Novinar portala Jurica Gašpar, ki se je lotil raziskovanja, je vprašanja v zvezi z domnevno privatizacijo naslovil tako na kamp kot na različne institucije.
Uprava kampa Straško je bila v odgovoru kratka. “Obveščamo vas, da kamp Straško posluje po vseh zakonih Republike Hrvaške in skladno z določili dogovora o koncesiji,” so odgovorili, pri čemer niso priložili nobenih dokazil, ki bi pričala, da imajo pravico do postavitve ograje vse do morja, piše morski.hr.
Novinar se je obrnil tudi na mestno redarstvo, vendar tam “nihče ni ne slišal ne videl” za dva kilometra ograjena obale, ki ju imajo “pred nosom”, piše portal. Tudi župan Novalje, Ivan Dabo, o ograji ni vedel ničesar in je novinarja napotil na načelnico oddelka, ki se ukvarja z morskim dobrom pri Liško-senjski županiji.
Tam so bili, po pisanju portala, ob njihovih vprašanjih precej zmedeni in nejasni z odgovori in so se izgovarjali, da je kamp dobil koncesijo za upravljanje obale še v času starega zakona o morskem dobru, ki je postavitev ograje in zaračunavanje prehoda dovoljeval. Kljub prošnji novinarja pa jim dokumenta o koncesiji niso poslali, a je predlog županijskega odloka o njej objavljen na spletu.
Drugače so se odzvali na hrvaškem ministrstvu za morje. Ti so po prejemu novinarskih vprašanj napovedali, da bodo na Pag poslali inšpekcijo, ki bo raziskala, kaj se dogaja.
Zakon in koncesija sta jasna, gre za “okupacijo”
Kot piše Gašpar, uprava kampa nima nobene pravice, da ljudem preprečuje prehod po obali.
Pri tem se sklicuje tako na hrvaški zakon o morskem dobru kot na člen iz predloga županijskega odloka o koncesijski pogodbi med županijo in kampom. Zakon določa, da je obalni prostor v širini šestih metrov od najvišje plime javno dobro, v predlogu koncesijske pogodbe pa je izrecno navedeno, da mora koncesionar vse leto zagotavljati prehod ob obali. “Torej, za ograjevanje in kopičenje skal in postavljanje betonskega zidu na delu splošnega morskega dobra nimajo nobene pravne osnove,” piše Gašpar in dodaja, da gre “izključno za okupacijo morskega dobra” in da pristojne službe morajo ukrepati. “Ograjo v delu morskega dobra je treba porušiti in morsko dobro osvoboditi za državljane!” še piše novinar.
Policija: “Nismo pristojni. Obrnite se na medije”
V zaključku članka dodaja še, da je dobil sporočilo enega od bralcev, ki je kamp prijavil policiji.
Tam pa so mu odgovorili, da policija ni pristojna, lahko pa naredi zapisnik. “Na moje vprašanje, kdo je dolžan zaščititi državljane, ki so jim kršene ustavne in zakonske pravice, nisem dobil odgovora. Povedali pa so mi, da ste o celi zadevi obveščeni vi in nekaj televizijskih postaj ter da naj se obrnem nanje,” je v sporočilu Gašparju napisal bralec. Novinar je v zaključku članka zapisal, da je vprašanja naslovil tudi na hrvaško notranje ministrstvo, na odgovore pa še čaka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje