"Šibke in razdeljene Evrope nihče ne bo jemal resno"

Operacija ZDA, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale v pripor v New York, še vedno odmeva, tudi v Evropski uniji. A odziv na stari celini ni bil tako odločen, kot bi marsikdo lahko pričakoval. EU je sicer sprejela izjavo o Venezueli, pod njo pa se je podpisalo 26 držav članic, na seznamu pa ponovno ni Madžarske.

"Spoštovanje volje venezuelskega ljudstva ostaja edini način, da Venezuela ponovno vzpostavi demokracijo in reši trenutno krizo," je na omrežju X zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.

Ob tem je bilo v izjavi zapisano, da je Unija večkrat poudarila, da Maduro nima legitimnosti demokratično izvoljenega predsednika in da se zavzema za mirno tranzicijo v demokracijo. EU pa ob tem opozarja, da je treba pri teh izzivih v popolnosti spoštovati mednarodno pravo in načela ozemeljske celovitosti ter suverenosti.

Da se Madžarska ponovno ni podpisala pod skupno izjavo, torej da spet želi nasprotovati stališču Bruslja in preostalih članic EU, pa kaže na to, da je Unija še vedno kar precej razdeljena.

"Šibke in razdeljene Evrope – ne sovražniki in ne zavezniki – ne bo nihče jemal resno. To je zdaj že povsem jasno. Končno moramo začeti verjeti v lastno moč, nadaljevati oboroževanje in ostati enotni kot še nikoli doslej. Eden za vse, vsi za enega. V nasprotnem primeru je z nami konec," je na omrežju X v ponedeljek zjutraj zapisal poljski premier Donald Tusk.

A kot kaže, bo Evropa tudi v prihodnje ostala razdeljena pri nekaterih vprašanjih. Madžarski premier Viktor Orban je na ponedeljkovi letni novinarski konferenci s predstavniki tujih medijev namreč izpostavil, da "smo že v prvih dneh leta dobili pomemben opomnik, da se liberalni svetovni red razkraja", k čemur je še posebej prispevala ponovna izvolitev Donalda Trumpa na čelo ZDA.

"Vendar pa je novi svet še vedno v gibanju. Prihajajo vetrovna, še bolj nepredvidljiva in nevarna leta. V tej situaciji bodo morali Madžari letos izbrati svojo pot. Ena pot vodi v bruseljsko slepo ulico, to je pot, ki jo predstavlja stranka Tisza. V zameno za trepljanje po rami in poslansko imuniteto bi se sprijaznili z Brusljem in izpolnili vse njihove zahteve. Pripravljeni so reči 'da' vojni, financiranju Ukrajine, priseljevanju migrantov in spolni propagandi," je bil oster Orban.

V tej luči je omenil tudi vojaško operacijo ZDA v Venezueli, kjer so brez vednosti ali odobritve kongresa in mednarodnih institucij zajeli predsednika Nicolasa Madura. Orban to vidi kot "nov jezik (...), ki ga bo svet govoril v prihodnosti".

ZDA bodo po posredovanju v Venezueli obvladovale velik delež svetovnih zalog surove nafte, kar bo po oceni madžarskega premierja privedlo do padca cen. "Vidim resno možnost za oblikovanje ugodnejše energetske situacije za Madžarsko, kar je dobra novica," je dejal.

Glede vojne v Ukrajini pa je poudaril, da Madžarska ne bo podprla prizadevanj Bruslja za "evropsko vojno gospodarstvo", saj takšen pristop ne služi miru niti interesom držav članic.

Opozorilni alarmi, da bo morala biti EU v prihodnje bolj samozadostna, kar se tiče varnosti in lastne obrambe, so začeli zvoniti kmalu po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo. Ameriški predsednik je takoj napovedal, da se Evropa ne bo več mogla zgolj zanašati na pomoč ZDA, ki se bodo predvsem posvetile reševanju lastnih težav in varovanju lastne varnosti.

EU je svarila vzela resno, začele so padati napovedi ključnih bruseljskih odločevalcev o tem, da bodo države članice morale nameniti rekordne zneske proračunov za obrambo. Sledil je junijski vrh zveze Nato, kjer je Trump od evropskih zaveznic izsilil povečanje obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP do leta 2035.

Ko se je Trump na lastno pest – in mimo evropskih zaveznikov – odločil končati vojno v Ukrajini, je bil ponovno deležen ostrih kritik na stari celini, češ da deluje v prid Rusiji in ne Ukrajini. A ameriški predsednik je takrat dal ponovno vedeti, da EU ni enotna, da bi sama ustavila vojno, zato mora to storiti on.

Ob tem pa iz ZDA po sobotnem napadu ZDA v Venezueli ponovno letijo puščice proti Evropi, češ da naj se Evropejci raje brigajo zase.

"Ne mislim, da lahko Evropska unija določa, kaj pomeni mednarodno pravo. In vsekakor EU nima pravice odločati, kako se ZDA branijo, ko gre za našo nacionalno varnost," je v nedeljo poudaril ameriški zunanji minister Marco Rubio. Opozoril je, da se ZDA odzivajo na napad s strani organiziranih, kriminalnih in narkoterorističnih skupin, Trump pa da se le odziva na te napade.

"Zanimivo pa se mi zdi, da vse te države želijo, da jim pošiljamo recimo rakete dolgega dosega Tomahawk za obrambo Evrope. Ko pa ZDA postavijo letalonosilke v predelu sveta, kjer smo dejansko locirani, potem pa je to kar naenkrat problem? Predsednik in ZDA ščitijo državo pred grožnjami, ki so uperjene proti nam," je še poudaril Rubio.