Menu Item
Mednarodno kazensko sodišče je države podpisnice rimskega statuta pozvalo k spoštovanju nalogov za prijetje izraelskega premierja, nekdanjega obrambnega ministra in poveljnika Hamasa zaradi domnevnih vojnih zločinov v Izraelu in Gazi. Sodišče sicer nima pooblastil za izvrševanje nalogov, so pa podpisnice statuta dolžne aretirati osumljence ob vstopu na njihovo ozemlje.
Glavni tožilec Karim Khan je države podpisnice rimskega statuta pozval k spoštovanju v četrtek izdanega naloga za aretacijo. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) namreč nima pooblastil za izvrševanje svojih nalogov, vendar je tehnično gledano vsaka od 124 držav podpisnic rimskega statuta dolžna aretirati izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta ali vodjo oboroženega krila Hamasa Mohameda Deifa v primeru, da bi osumljenci vstopili na njihovo ozemlje.
“Pozivam vse države podpisnice, naj izpolnijo svojo zavezo rimskemu statutu s spoštovanjem in upoštevanjem sodnih nalogov,” je v četrtek povedal glavni tožilec ICC in hkrati pozval države, ki niso podpisnice rimskega statuta, k sodelovanju pri obrambi mednarodnega prava.
Netanjahu je nalog označi za antisemitsko dejanje.
Sodišče je ob izdaji naloga za prijetje Deifa hkrati navedlo, da tožilec ne more ugotoviti, ali je osumljenec še živ. V Izraelu so trdili, da so ga ubili, medtem ko v palestinskem islamističnem gibanju Hamas njegove smrti še niso potrdili.
Med članicami ICC ni Izraela, ZDA, Kitajske, Indije in Rusije
V skladu z odločitvijo ICC bodo morale države podpisnice rimskega statuta, ki je pravna podlaga sodišča, Netanjahuja, Galanta in Deifa ob morebitnem vstopu na njihovo ozemlje prijeti in jih izročiti sodišču. Izrael ni član ICC. Prav tako niso ZDA, Kitajska, Indija in Rusija.
Premier Robert Golob je v četrtek zagotovil, da Slovenija kot podpisnica rimskega statuta spoštuje odločitev ICC o nalogih za prijetje zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti in jo bo v celoti spoštovala. Slovenija je rimski statut podpisala 7. oktobra 1998 in ga ratificirala 31. decembra 2001.
Preiskava razmer v Gazi se nadaljuje
Khan je še pojasnil, da nadaljujejo preiskavo razmer v Gazi. Kot je dejal, njegova ekipa preiskavo usmerja v dodatna področja v pristojnosti sodišča, ki vključujejo Gazo in Zahodni breg, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.
“Globoko sem zaskrbljen zaradi poročil o naraščajočem nasilju, nadaljnjem krčenju humanitarnega dostopa in razširitvi obtožb o zločinih v Gazi in na Zahodnem bregu,” je povedal Khan in dodal, da je v mislih z žrtvami napadov tako Hamasa kot Izraela, ki so se zgodili 7. oktobra 2023, in tistimi, ki so bili ubiti v izraelski ofenzivi v Gazi.
Propalestinske nevladne organizacije so danes na sodišču v Haagu nizozemsko vlado obtožile, da ni storila dovolj, da bi preprečila genocid, ki ga Izrael po njihovem mnenju izvaja v Gazi. Prav tako so od vlade zahtevale ustavitev izvoza orožja v Izrael. “Izrael je kriv genocida in apartheida ter uporablja nizozemsko orožje za vodenje vojne,” je dejal Wout Albers, odvetnik, ki zastopa nevladne organizacije. Odvetnik Reimer Veldhuis, ki zastopa vlado, pa je dejal, da Nizozemska uporablja veljavno evropsko zakonodajo za izvoz orožja.
V evropskih državah zadržani odzivi na nalog za prijetje Netanjahuja
V evropskih državah so danes zadržani v odzivih na nalog za prijetje Netanjahuja. Nemčija se o odzivu še odloča, aretaciji Netanjahuja pa se ne želi zavezati. Francija je odločitev ICC vzela na znanje, Italija pa napoveduje odziv v okviru skupine G7.
“Trenutno preučujemo, kaj natančno to pomeni za uresničitev v Nemčiji,” je zunanja ministrica Annalena Baerbock dejala za javno televizijo ARD. Ali bi Netanjahuja ali Galanta ob obisku prijeli, je po njenih besedah teoretično vprašanje. Je pa poudarila, da je Nemčija kot država, ki spoštuje mednarodno pravo, zavezana sodišču, katerega članica je.
Podobno je javil tiskovni predstavni vlade Steffen Hebestreit, ki je dodal, da bi odločitev o morebitni aretaciji Netanjahuja ali Galanta sledila, če bi katerikoli od njiju obiskal Nemčijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Francija je javila le, da se je seznanila z odločitvijo ICC. “Zvesta svoji obvezi podpore mednarodnemu pravosodju, ponavlja svojo zavezanost neodvisnemu delu sodišča,” je ob tem dodalo zunanje ministrstvo. Ni pa se izjasnilo, ali bi na svojem ozemlju izvršili nalog za prijetje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Da bo odločitev o stališču šele sprejela, je napovedala tudi Italija. Kot je dejal zunanji minister Antonio Tajani, bodo to storili v ponedeljek, in sicer skupaj z zaveznicami v okviru skupine G7. “Spoštujemo in podpiramo ICC, a smo prepričani, da mora igrati pravno in ne politične vloge,” je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dodal Tajani.
Britanska vlada je medtem nakazala, da bi lahko Netanjahu v primeru obiska na podlagi naloga ICC prijeli. “Združeno kraljestvo bo vedno spoštovalo svoje pravne obveznosti, kot jih določa domače in mednarodno pravo,” je sporočil tiskovni predstavnik premierja Keira Starmerja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!