Menu Item
Nadaljujejo se medsebojni napadi z droni med Rusijo in Ukrajino, iz katerih poročajo o smrtnih žrtvah tudi med civilisti. Rusija naj bi sicer podvojila proizvodnjo streliva za zračno obrambo. Medtem sta obe strani sporočili, da sta danes izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov.
V delu regije Doneck na vzhodu Ukrajine, ki je pod ruskim nadzorom, sta bila po navedbah tamkajšnjih proruskih oblasti v ukrajinskem napadu z droni ubita dva civilista, poročajo tuje tiskovne agencije. O napadih ruskih dronov in raket so na drugi strani poročali tudi iz območij na jugu in vzhodu Ukrajine, smrtnih žrtev ni bilo.
“Zaradi napada brezpilotnega letalnika ukrajinskih oboroženih sil sta na poti med Gorlivko in Doneckom umrla dva civilista, ena oseba pa je bila ranjena,” je na omrežju Telegram zapisal predstavnik proruskih oblasti v Donecku Ivan Prihodko, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska zračna obramba naj bi ob tem prestregla tudi več ukrajinskih dronov nad svojim ozemljem, med drugim nad regijo Pskov na zahodu države, kjer Rusija meji na Belorusijo, Latvijo in Estonijo. To območje je od rusko-ukrajinske meje oddaljeno več kot 400 kilometrov.
Ukrajinska vojska je na drugi strani poročala o ruskem napadu z več kot 20 brezpilotnimi letalniki in najmanj tremi raketami, pri čemer je ukrajinska zračna obramba prestregla večino ruskih dronov. Napadi so bili večinoma usmerjeni na cilje na jugu in vzhodu Ukrajine ob frontni črti, o škodi na civilni infrastrukturi in več poškodovanih so poročale lokalne oblasti v regijah Harkov in Mikolajiv.
Državi izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov
Rusija in Ukrajina sta danes izmenjali približno 200 vojnih ujetnikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so z ukrajinsko stranjo izmenjali 195 zajetih vojakov, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je na omrežju X sporočil, da se je v Ukrajino vrnilo 207 vojakov in zapornikov.
“Naši ljudje so se vrnili, 207 jih je. Spominjamo se vsakega Ukrajinca v ujetništvu, ne glede na vse bomo zagotovili njihovo vrnitev domov, kar velja tako za vojake kot civiliste. Vse moramo pripeljati nazaj,” je danes v objavi na omrežju X zapisal Zelenski.
Ukrajina prevzela odgovornost za kibernetski napad
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba GUR je ob tem danes prevzela odgovornost za kibernetski napad, s katerim naj bi v torek začasno onesposobili strežnik ruskega ministrstva za obrambo, poroča španska tiskovna agencija EFE. Po navedbah GUR so bila tarča napada predvsem komunikacijska omrežja.
Rusija naj bi podvojila proizvodnjo streliva za zračno obrambo
Rusija je podvojila proizvodnjo streliva za sisteme zračne obrambe, je med torkovim obiskom proizvodnih obratov v Jekaterinburgu povedal ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je Rusija ob tem povečala tudi proizvodnjo lanserjev za sisteme zračne obrambe S-300 in buk.
Omenjene lanserje naj bi začeli uporabljati še letos. Ruski obrambni minister in njegovo ministrstvo ob tem nista navedla podrobnejših podatkov o povečanju proizvodnje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ruski sistemi zračne obrambe so se sicer v preteklosti večkrat izkazali za pomanjkljive v obrambi pred napadi ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Med drugim so zatajili med napadi na rafinerije nafte.
Po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax je Šojgu v Jekaterinburgu na Uralu pregledal tudi proizvodnjo oborožitvenih sistemov iskander in manevrirnih raket kalibr, pred katerimi se Ukrajina težko brani. Zlasti rakete, ki jih izstreljuje sistem iskander, so ji doslej povzročile hude izgube.
Rusija naj bi nad Črnim morjem in Krimom sestrelila 20 ukrajinskih raket
Ruska zračna obramba je sestrelila 20 ukrajinskih raket nad Črnim morjem in polotokom Krim, so danes sporočile ruske oblasti. Napad naj ne bi terjal žrtev, je pa povzročil manjšo škodo na polotoku Krim, ki si ga je leta 2014 priključila Rusija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Voditelji EU o pomoči Ukrajini
EU bo Ukrajini do konca marca dobavila le nekaj več kot polovico od milijona topniških izstrelkov, kolikor ji je obljubila marca lani, je danes povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Namerava pa do konca poletja izuriti še 20.000 ukrajinskih vojakov, doslej jih je okoli 40.000. Pri tem še naprej sodeluje tudi Slovenija.
Marca lani je EU Ukrajini obljubila, da ji bo v enem letu dobavila milijon topniških izstrelkov. Od marca do zdaj so članice večinoma iz lastnih zalog dobavile 330.000 izstrelkov, je pojasnil Borrell. “Pričakujem, da se bo do konca marca ta številka povečala za približno 200.000 na 524.000,” je povedal.
Gre za dobave iz lastnih zalog, pa tudi za strelivo, naročeno v okviru skupnega naročanja. Do konca leta pa bodo dobave presegle milijon izstrelkov, je povedal. Vrednost vse vojaške pomoči, ki so jo unija in njene članice od začetka ruske agresije pred skoraj dvema letoma dostavile Ukrajini, sicer po besedah Borrella znaša 28 milijard evrov. Letos pa nameravajo dobaviti pomoč v vrednosti 21 milijard evrov, pri čemer nekatere članice še niso posredovale podatkov.
Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je danes sicer zavrnilo večji del tožbe Kijeva proti Moskvi glede financiranja terorizma na vzhodu Ukrajine. Potrdilo je le, da Moskvi ni uspelo preiskati domnevnih kršitev, poročajo tuje tiskovne agencije.
Spomnimo, Kijev je leta 2017 obtožil Moskvo, da je teroristična država, ki podpira proruske separatiste na vzhodu Ukrajine. Sodišče pa je danes zavrnilo večino ukrajinskih trditev. Priznali so le, da Rusiji ni uspelo ukrepati v smeri preiskovanja dejstev glede osumljenih oseb. Ob tem pa so opozorili, da se v okviru mednarodne konvencije o financiranju terorizma kot podporo terorizmu upošteva le gotovinske transferje, ne pa tudi morebitnega oskrbovanja z orožjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sodniki so še ugotovili, da Moskva ni upoštevala začasne odredbe iz leta 2017, v kateri so obe strani pozvali, naj naredijo vse, da se prepreči nadaljnje zaostrovanje konflikta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Scholz pozval k močnejši evropski podpori Ukrajine
Nemški kancler Olaf Scholz je še pred izrednim vrhom EU v nemškem parlamentu pozval k okrepljeni vojaški podpori Ukrajine, češ da ne more biti vse odvisno od Nemčije. Ob tem je prepričan, da je največji interes Nemčije Evropska unija, ki mora postati močnejša, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Želimo si, da bi pri zagotavljanju podpore aktivno sodelovalo več držav,” je dejal kancler. “Potrebujemo skupnost in solidarnost,” je poudaril.
Nemški kancler je danes v pismu, ki ga je objavil Financial Times, skupaj s premierji Danske, Češke, Estonije in Nizozemske priznal, da EU ni uspelo izpolniti obljube glede dobave strelskih nabojev Ukrajini do konca marca. “Ampak ne moremo preprosto pozabiti na obljubo,” so zapisali voditelji. “Obnoviti moramo svojo odločnost in podvojiti svoja prizadevanja, da bi zagotovili, da bo naša podpora trajala tako dolgo, kot bo potrebno,” so pozvali.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil Valerija Zalužnega v ponedeljek pozval k odstopu, so poročali tuji mediji. Zalužni, ki je v Ukrajini zelo priljubljen, je odstop zavrnil. Gre za nadaljevanje napetosti med političnim in vojaškim vrhom v Kijevu, kjer so poročanje o pozivu k odstopu zanikali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje