Menu Item
Nekateri najbogatejši ljudje na svetu, med njimi Jeff Bezos, Michael Bloomberg in Bill Gates, financirajo obsežen lov na zaklad na zahodni obali Grenlandije.
Podnebna kriza tali Grenlandijo z izjemno hitrostjo, kar – ironično – ustvarja tudi priložnosti za investitorje in rudarska podjetja, ki tam že iščejo surovine, ki bi lahko spodbudile prehod na zeleno energijo.
Skupina milijarderjev, vključno z Jeffom Bezosom, Michaelom Bloombergom in Billom Gatesom, stavi, da je pod površjem hribov in dolin na grenlandskem otoku Disko in polotoku Nuussuaq dovolj ključnih surovin za napajanje več sto milijonov električnih vozil.
“Iščemo nahajališče, ki bo prvo ali drugo največje nahajališče niklja in kobalta na svetu,” je za CNN povedal Kurt House, izvršni direktor podjetja Kobold Metals.
Arktični led, ki izginja na kopnem in v oceanu, razgalja edinstveno dihotomijo: ko gre za vplive podnebnih sprememb, je Grenlandija epicenter, a obenem bi lahko postala tudi pomembna, če ne celo ključna za pridobivanje surovin, potrebnih za rešitev podnebne krize.
Klub milijarderjev je finančno podprl podjetje Kobold Metals s sedežem v Kaliforniji, ki se ukvarja z iskanjem surovin, ključnih za izdelavo električnih vozil in obnovljivih virov energije. To je podjetje za CNN tudi potrdilo, milijarderji Bezos, Bloomberg in Gates pa se na prošnjo, naj iskanje surovin na Grenlandiji komentirajo tudi oni, niso odzvali.
Podjetje Kobold Metals pri iskanju surovin sodeluje z grenladskim podjetjem Bluejay Mining. Trideset geologov, geofizikov, kuharjev, pilotov in mehanikov tabori na kraju, kjer Kobold in Blujay iščeta zakopani zaklad. Posadke jemljejo vzorce zemlje, upravljajo brezpilotna letala in helikopterje z oddajniki, da merijo elektromagnetno polje pod površjem in preslikavajo plasti kamnin pod njim. Za analizo podatkov uporabljajo umetno inteligenco, da bi natančno določile, kje vrtati že naslednje poletje.
“Skrb vzbujajoče je biti priča posledicam in vplivom podnebnih sprememb na Grenlandiji,” je za CNN povedal izvršni direktor Bluejay Mininga Bo Møller Stensgaard. “Toda na splošno so podnebne spremembe tudi omogočile lažje raziskovanje in rudarjenje na Grenlandiji.” Dodal je, da lahko ekipe, ker podnebne spremembe podaljšujejo obdobja brez ledu v morju, zdaj lažje dostavljajo težko opremo in tudi lažje pošiljajo kovine na svetovni trg. “Ker se bodo ti trendi nadaljevali tudi v prihodnje, ni dvoma, da bo dostopnih še več površin. Nekatere od teh bi lahko bile vir nujno potrebnih surovin,” je za CNN povedal Mike Sfraga, predsednik ameriške komisije za raziskovanje Arktike.
Grenlandija bi lahko bila pomemben vir premoga, bakra, zlata, redkih zemeljskih surovin in cinka, kažejo podatki Geološkega zavoda Danske in Grenlandije. Grenlandska vlada je po navedbah agencije izvedla več “ocen virov na celotnem ozemlju brez ledu” in vlada “prepoznava potencial države za diverzifikacijo nacionalnega gospodarstva tudi s pomočjo črpanja surovin.”
“Grenlandska vlada podpira odgovoren, trajnosten in ekonomsko uspešen razvoj naravnih virov, ki vključuje izkopavanje širokega nabora mineralov,” je dejal Sfraga in dodal, da se mora kljub naklonjenosti izkopavanju upoštevati skrb za okolje.
Medtem pa skrb zaradi izginjajočega ledu na Grenlandiji, ki dviguje gladino morja, povzroča veliko skrbi znanstvenikom, ki preučujejo Arktiko. “Močno nas skrbi arktični morski led, ki izginja v zadnjih nekaj desetletjih. Po nekaterih napovedih bo izginil v 20 do 30 letih,” je za CNN povedal Nathan Kurtz, Nasin znanstvenik, ki preučuje morski led. “Že jeseni bo tisto, kar je bilo nekoč celoletno arktično ledeno pokrivalo, le še sezonsko ledeno pokrivalo.”
Avtorica: René Marsh/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje