Megaprojekt na severu Evrope: končan bo leta 2033

Norveška gradi enega največjih inženirskih projektov v Evropi, in sicer podvodni predor Rogaland, znan tudi kot Rogfast, piše Euronews.
Cesta bo dolga približno 26,7 kilometra, ležala pa bo 390 metrov pod gladino morja in s tem postala najdaljši in najgloblji podvodni predor na svetu.

Z gradnjo predora si na Norveškem prizadevajo okrepiti prometne povezave in infrastrukturo. Rogfast je namreč del glavne evropske avtoceste E39, ki poteka po zahodni obali Norveške. Predor bo nadomestil prevoze s trajekti in voznikom skrajšal čas potovanja med mestoma Stavanger in Bergen za 40 minut.

Posebnost predora bosta krožišči pod otokom Kvitsøy, najmanjšo norveško občino. Rogfast bosta sestavljala dva prometna pasova v vsaki smeri, ki se bosta na sredini poti združila v krožiščih.

Kot je povedal vodja projekta Oddvar Kaarmo, so 260 metrov pod morsko gladino že zgradili krožišči, ki bosta v primeru morebitnega zaprtja enega od pasov še vedno omogočali tekoč promet.

Kaarmo je izpostavil, da sta krožišči obenem pomembni zaradi varnosti. "Če vaše vozilo ali vozilo pred vami zagori in se ne morete obrniti, lahko preprosto poiščete zelena vrata z znaki za izhod, ki vas bodo usmerila do drugega cevovoda predora," je pojasnil. "Sistem kamer nam bo natančno pokazal, kje ste, zato vam bomo lahko priskočili na pomoč."
Gradnja predora, ki se je začela leta 2018, bo stala približno 25 milijard norveških kron (2 milijardi evrov), predvidoma pa bo končana do poletja 2033.

"Na severni strani je zgrajenih približno 65 odstotkov predora, sledita pa še vrtanje in razstreljevanje," je povedal Kaarmo. To bodo opravili skozi trdo kamninsko podlago, da zagotovijo stabilnost in vzdržljivost predora pod vodo. "Na južni strani pa smo zaključili s približno 45 odstotki gradnje."

Kaarmo je pojasnil tudi, zakaj so se odločili za gradnjo predora in ne mosta. "Na Norveškem je gradnja predorov cenejša od gradnje mostov. V državi imamo približno 40 podmorskih cestnih predorov, na katere se dobro poznamo, zato jih je običajno lažje in cenejše zgraditi kot mostove."

Norveška uprava za ceste ocenjuje, da bo do leta 2053 po novem predoru dnevno opravljenih 13.000 voženj.