Meritev, ki vam lahko reši življenje: zakaj je indeks telesne mase problematičen

V zdravstvu se kot merilo tveganja za debelost že desetletja uporablja indeks telesne mase (ITM). Z njegovo pomočjo lahko zdravstveni delavci na sistematičen način predpišejo načrt ukrepanja tistim, katerih teža pomeni tveganje za prihodnje zdravstvene težave, piše CNN.

ITM meri zdravstveno tveganje z izračunom višine in teže – kar se hitro izkaže kot težava.

Ker mišice in kosti tehtajo več kot maščoba, lahko ITM preceni tveganje pri ljudeh z mišičasto postavo ali širšo telesno konstitucijo. Po drugi strani pa lahko ITM podceni zdravstveno tveganje pri starejših odraslih ali pri tistih, ki so izgubili mišično maso, opozarja harvardska šola javnega zdravja T. H. Chan.

Drug pristop, ki upošteva tudi mišično maso in delež vode v telesu

Avtorji nove študije predlagajo drugačen pristop k merjenju telesne teže, ki bi lahko bil natančnejši pri napovedovanju prihodnjih zdravstvenih težav. Bioelektrična impedančna analiza (BIA) uporablja nezaznavne električne tokove za merjenje ne le odstotka telesne maščobe, ampak tudi mišične mase in deleža vode v telesu.

Tehnologija deluje tako, da oseba stoji na kovinskih ploščah naprave in hkrati drži ročaj ali drug kovinski pripomoček, odmaknjen od telesa. Ko se postopek začne, naprava pošlje šibek električni tok skozi telo. Maščoba, mišice in kosti imajo različno električno prevodnost, zato naprava z algoritmi izračuna delež mišične mase, telesne maščobe in vode.

"Ugotovili smo, da je odstotek telesne maščobe močnejši napovedovalec 15-letnega tveganja smrtnosti pri odraslih, starih med 20 in 49 let, kot ITM," razlaga Arch Mainous III., glavni avtor študije, objavljene v reviji Annals of Family Medicine.

Kot pojasnjuje, so imeli ljudje z visokim deležem telesne maščobe, izmerjenim z BIA, kar 262 odstotkov večjo verjetnost smrti zaradi srčno-žilnih bolezni kot tisti z zdravim odstotkom telesne maščobe.

Pri isti populaciji pa ITM ni zaznal nobenega tveganja, poudarja eden od avtorjev, Frank Orlando, klinični izredni profesor na oddelku za družinsko in skupnostno zdravje pri Univerzi za zdravje na Floridi. "Pomislite, kaj vse lahko storimo, da ohranimo njihovo zdravje, če to vemo že zgodaj. To je po mojem mnenju prelomno za naš pogled na telesno sestavo," dodaja.

Kaj je ITM in zakaj je problematičen?

ITM se izračuna tako, da svojo težo delite s kvadratom svoje višine.

Po merilih ITM je telesna masa med 18,5 in 24,9 zdrava, med 25 in 29,9 pomeni prekomerno težo, med 30 in 34,9 debelost, med 35 in 39,9 debelost 2. stopnje, nad 40 pa debelost 3. stopnje oziroma "huda" debelost. Ljudje z ITM pod 18,5 veljajo za podhranjene.

Uporaba ITM kot orodja za oceno zdravstvenega tveganja deluje, a le na ravni populacije. Neštete študije so pokazale povezavo med višjim ITM in razvojem kroničnih bolezni, kot so rak, srčne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2, bolezni jeter in ledvic in podobno.

Toda na ravni posameznika ITM odpove. Pri pacientu, ki je videti suh, a ima veliko maščobe okoli vitalnih organov ("skinny fat"), bi bil ITM ustrezen, čeprav bi bilo njegovo zdravje ogroženo.

"Takšni ljudje imajo več možnosti za razvoj nealkoholne zamaščenosti jeter, višje ravni sladkorja, višji krvni tlak in splošno vnetno stanje," pove Mainous.

Vse te zdravstvene težave je mogoče zdraviti ali ustavi, če jih odkrijemo pravočasno.

Čeprav se zdravniki zavedajo pomanjkljivosti ITM, ga mnogi vseeno uporabljajo, ker je cenovno ugoden in enostaven za uporabo. Raje bi uporabili natančnejše meritve, kot je DEXA-sken, vendar so ti predragi in slabo dostopni, zato se vsi vračajo k ITM kot posredni metodi, pojasnjuje Mainous.

DEXA (dvoenergijska rentgenska absorpciometrija) velja za zlati standard pri analizi telesne sestave. Naprave stanejo med med slabih 40 in 70 tisoč evri, pacient pa mora običajno obiskati bolnišnico ali specializirani center. Pri nas je cena samoplačniškega pregleda od 50 evrov navzgor.

Bi morali zdravniki začeti uporabljati meritve telesne maščobe?

Nova študija je analizirala podatke 4.252 Američanov in Američank, ki so med letoma 1999 in 2004 sodelovali v letnem preverjanju zdravstvenega stanja prebivalstva NHANES (National Health and Nutrition Examination Survey).

Izmerili so višino, težo in obseg pasu vsakega udeleženca, vsi pa so opravili tudi klinično bioimpedančno analizo.

Raziskovalci so te podatke primerjali z nacionalnim indeksom smrtnosti do leta 2019. Po prilagoditvi na starost, raso in ekonomski status je študija pokazala, da ITM, ki osebo označi za debelo, ni bil statistično pomembno povezan s povečanim tveganjem smrti iz katerega koli vzroka v primerjavi s tistimi z zdravim ITM.

Ljudje z visokim odstotkom telesne maščobe, izmerjenim z BIA, pa so imeli 78 odstotkov večjo verjetnost za smrt iz kateregakoli vzroka, pravi Mainous. Merjenje obsega pasu je bilo sicer koristno, a ne tako natančno kot analiza telesne mase.

Če k temu dodamo še 262 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni, postane po Orlandu uporaba BIA pri pacientih logična odločitev.

"Velikost tveganja, ki ga je pokazala ta študija, je izjemna," pravi Freeman. "Strašljivo je pomisliti, da smo morda leta uporabljali približek – ITM – ki sploh ni bil tako natančen."

Študija kaže, da bi lahko boljše merjenje telesne teže privedlo do bolj osebnega pristopa k medicini, meni Freeman: "Predstavljajte si, da pridete k zdravniku, kjer vam izmerijo odstotek telesne maščobe in izdelajo individualno oceno tveganja. Pogovorijo se z vami o vadbi in spremembah življenjskega sloga, vas usmerijo k nutricionistu. Dajo vam priložnost za spremembo, po potrebi pa vključijo tudi zdravila. Če bi medicina to počela redno in rešila številna življenja, bi bilo to res izjemno."