Menu Item
Podjetje Meta, ki ima v lasti Facebook in Instagram, načrtuje izgradnjo 50.000 kilometrov dolgega podmorskega kabla, ki bi potekal čez cel svet. Ta najdaljši podvodni kabel na svetu naj bi bil položen zelo globoko, tako da bodo možnosti za sabotaže manjše.
Podjetje Meta načrtuje izgradnjo 50.000 kilometrov dolgega podmorskega kabla, ki bi potekal čez cel svet. S projektom, imenovanim Waterworth, bi povezali ZDA, Indijo, Južno Afriko, Brazilijo in druge regije. To bi bil najdaljši podvodni kabel na svetu, poroča BBC.
Meta, ki ima v lasti Facebook, Instagram in WhatsApp, želi svojo prisotnost v tehnologiji razširiti onkraj družbenih medijev, tudi na področje umetne inteligence (UI) in podporne infrastrukture zanjo. Projekt izgradnje podmorskega kabla naj bi petim celinam zagotovil “najboljšo povezljivost v panogi” in pomagal podpreti projekte umetne inteligence, pravijo v podjetju.
“Ta projekt bo omogočil večje gospodarsko sodelovanje, olajšal digitalno vključenost in odprl priložnosti za tehnološki razvoj v teh regijah,” so predstavniki Mete zapisali v objavi na blogu. Kabel s 24 vlakni, ki omogoča veliko zmogljivost, bi bil najdaljši tovrstni kabel doslej.
Podmorski kabli postajajo vse pomembnejši, saj zagotavljajo napajanje različnih digitalnih storitev in hiter prenos podatkov po vsem svetu. Več kot 95 odstotkov svetovnega internetnega prometa poteka prek podvodnih kablov.
Po navedbah podjetja za raziskave telekomunikacijskega trga TeleGeography je trenutno po vsem svetu več kot 600 javno znanih podmorskih kabelskih sistemov. Med njimi je tudi kabel 2Africa, ki povezuje tri celine in se razteza na 45.000 kilometrih. Podpirajo ga Meta ter mobilni operaterji Orange, Vodafone, China Mobile in drugi.
Ogromne naložbe
Tehnološka podjetja, ki so glavni ponudniki spletnih storitev, v kabelsko infrastrukturo vlagajo ogromne vsote. Google je leta 2024 napovedal, da bo zgradil prvi podmorski kabel, ki bo povezal Afriko in Avstralijo, poleg tega pa vložil milijardo dolarjev za povečanje povezljivosti z Japonsko z dvema novima podvodnima kabloma v Tihem oceanu.
Analitik telekomunikacijske in tehnološke industrije Paolo Pescatore je za BBC povedal, da je Meta “pokazala močno željo po večjem lastništvu infrastrukture povezljivosti”. Po njegovih besedah je to še en dokaz, da želi “preskočiti tekmece pri zagotavljanju edinstvene izkušnje uporabnikom s tesno integracijo strojne in programske opreme, platforme in naraščajočih želja po povezljivosti”.
Pri tem je dodal, da bodo te poteze, čeprav so dobrodošle z naložbenega vidika, ob vse močnejši prevladi tehnoloških velikanov povzročile “dvig obrvi” regulatorjev in drugih zainteresiranih strani.
Zaskrbljenost zaradi ranljivosti
Ob naraščajočem pomenu podmorskih kablov pa se povečuje tudi zaskrbljenost zaradi njihove ranljivosti za napade ali nesreče. Potem ko je bilo v zadnjem času poškodovanih več podmorskih kablov, strokovnjaki opozarjajo, da postaja komunikacijska infrastruktura pod morjem vse bolj prizorišče geopolitičnih napetosti in konfliktov.
Z namenom poostritve nadzora in varnosti je zveza Nato januarja začela posebno misijo za okrepitev nadzora ladij v Baltskem morju. Tovrstnih sabotaž pa se bojijo tudi v Združenem kraljestvu, katerega parlamentarni odbor je nedavno zahteval pregled odpornosti države na morebitne motnje. Skrbele naj bi jih predvsem zmožnosti Rusije in Kitajske, da ogrozita podvodno infrastrukturo, zlasti v obdobjih povečanih napetosti ali konfliktov.
Kot pravijo pri Meti, bo kabelski sistem pri projektu Waterworth nameščen do 7000 metrov globoko, pri tem pa bodo “uporabili izboljšane tehnike zakopavanja na območjih z visokim tveganjem napak, kot so plitve vode blizu obale, da bi se izognili poškodbam zaradi ladijskih sider in drugih nevarnosti”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!