Menu Item
Španijo je v torek prizadela najhujša vremenska katastrofa v njeni zgodovini. Po zadnjih podatkih je v poplavah umrlo najmanj 95 ljudi, številne še pogrešajo. Voda je odnašala avtomobile, podirala hiše, rušila mostove. Ponekod je padala tudi debela toča, zabeležili so več tornadov. Jesenske nevihte so v jugovzhodnem delu Španije sicer običajne, meteorologi pa že podajajo ocene, zakaj je bilo torkovo neurje tako uničujoče.
Uničujoče neurje, ki je v torek zajelo jugovzhodni del Iberskega polotoka, postaja najhujša vremenska katastrofa v zgodovini Španije.
Medtem ko prebivalci in oblasti pregledujejo ogromno škodo, ki je nastala, se meteorologi sprašujejo, kaj je privedlo do takšnega uničenja. “To, kar se je zgodilo v Valencii, ni bil orkan, ampak še huje,” pravi podnebni znanstvenik z univerze v Alicanteju in soavtor nedavnega poročila o podnebnih spremembah v Španiji Jorge Olcina.
V radijskem intervjuju za postajo Ser je pojasnil, da v Sredozemlju možnosti za nastanek orkanov, kot so v Atlantiku, sicer ni, a da bi v tem primeru padlo manj dežja. Neurje je namreč na nekatera območja v nekaj urah izlilo letno količino dežja. Močno deževje je ponekod spremljala debela toča, nastalo je tudi nekaj tornadov. “Dobro, da ni bilo močnejšega vetra,” je dodal, saj bi bilo v tem primeru padavin še več.
Recept za katastrofo: hladen zrak v višinah in toplo morje
Vzrok za tako silovite nevihte z močnimi nalivi tiči v višinskem jedru hladnega zraka. Pojav ni redek niti nenavaden, a v izjemnih primerih lahko povzroči ekstremne vremenske razmere. Ob španski obali se predvsem jeseni zaradi jeder hladnega zraka oziroma višinskih ciklonov, ki jih imenujejo gota fría (hladna kaplja, op. p.), pojavljajo tudi močnejše nevihte.
A torkova je bila precej intenzivna. “Nevihta, ki je sprožila včerajšnjo katastrofo, je bila ogromna. Le nekajkrat sem videl tak sistem neviht,” je za El Mundo pojasnil španski meteorolog Mar Gómez in dodal, da take nevihte običajno nastanejo v ZDA.
Podnebni znanstvenik Olcina je intenzivnost torkovega dogajanja pripisal podnebnim spremembam. “Huje je bilo kot pretekla leta, saj zaradi podnebnih sprememb vremenski pojavi postajajo intenzivnejši in večji. Vremenski sistemi dobivajo značilnosti tropskih območij.”
Meteorolog pri agenciji Meteored José Miguel Viñas je podobnega mnenja. Posebej nenavadne so se mu namreč zdele padavine v notranjosti polotoka. “To nam pove, da je bil pomemben dejavnik nastanka intenzivnega deževja tudi za stopinjo ali dve nadpovprečno toplo morje,” je komentiral.
Ob višjih gorah navadno nastanejo tako imenovane orografske padavine. Ko vlažen vrak prispe do pregrade, ga vetrovi prisilijo, da se dvigne, vlaga pa se z ohlajanjem spremeni v dežne kaplje.
“Zaradi gora so se razvijale nove in nove nevihte”
Gómez pravi, da je k “dramatičnosti vremenskega dogajanja” dodatno prispeval relief. “Če pogledamo Valencio, kjer je bilo najhuje: nestabilna vlažna zračna masa je udarila v gore blizu obale, ki že tako predstavljajo stalni dejavnik za nastanek neviht. S pritokom novega zraka so se zaradi gora razvijale nove in nove nevihte.”
Obenem je poseljeni del Valencie precej raven, reka Turia, ki izvira ob vznožju gora ter se ob Valencii izteka v Sredozemsko morje, pa hitro poplavi. Zaradi večkratnih poplavljanj so strugo v preteklosti celo premaknili.
Državna hidrološka služba pravi, da bo treba narediti obširnejšo analizo dejavnikov, ki bi lahko prispevali k torkovi katastrofi. Ocenjujejo, da bodo analize najverjetneje trajale več mesecev.
Pomanjkljiv sistem obveščanja?
Profesor Olcina je tudi opozoril, da bi bilo treba urediti sistem obveščanja, saj se “ljudje očitno ne zavedajo, da so njihova življenja ob takih dogodkih lahko ogrožena.” Izpostavil je, da je španska meteorološka služba prvo opozorilo izdala že jutro pred katastrofo.
O obveščanju se je sicer danes v Španiji razvila širša debata. Agencija za civilno zaščito je namreč opozorilo pred poplavami izdala šele v torek nekaj po 20. uri, ko je bil večji del pokrajin Valencia in Andaluzija že pod vodo. Tudi več cest je bilo že neprevoznih, ljudje pa so ostajali ujeti v pisarnah ali avtomobilih, saj niso vedeli, kaj jih čaka. “Razsežnost tragedije vzbuja dvome, ali je bila javnost obveščena pravočasno,” se sprašujejo pri El Mundo.
Tudi na družbenih omrežjih so se pojavili očitki, zakaj lokalne in državne oblasti niso bile bolje pripravljene, poroča BBC.
“Kar se je zgodilo v Valencii, je bilo malomarno in neodgovorno. Ljudje so umirali zaradi nesposobnosti odgovornih,” je bila v zapisu ostra odvetnica Isabel Díaz.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!