Menu Item
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je prejšnji teden napovedal, da bo kandidiral na evropskih volitvah čez pet mesecev. V bruseljskih krogih so se ob tem sprožile razprave o njegovem nasledniku, pa tudi o drugih najvišjih položajih v Evropski uniji. Med možnimi kandidati se omenja nekdanjega italijanskega premierja Maria Draghija. Voditelji članic bodo morali dogovor o njegovem nasledniku najti že na enem od dveh junijskih zasedanj. Če jim to ne bo uspelo, bo vodenje ene od treh osrednjih institucij Unije prevzel madžarski premier Viktor Obran, čigar država bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu EU.
Charles Michel je minuli konec tedna napovedal, da se bo na junijskih volitvah na listi svoje liberalne stranke Reformistično gibanje (MR) potegoval za evropskega poslanca. S tem je v bruseljskih krogih takoj po vrnitvi z božično-novoletnih počitnic sprožil razprave o najvišjih položajih v EU, predvsem o svojem nasledniku na čelu Evropskega sveta, v katerem se sestajajo voditelji držav članic unije.
Med možnimi imeni za Michelovega naslednika se po poročanju britanskega časnika Financial Times (FT) omenja nekdanji italijanski premier Mario Draghi, ki je v času finančne krize vodil Evropsko centralno banko.
Viri blizu 76-letnika sicer pravijo, da si Draghi ne prizadeva zasesti enega od najvišjih položajev v Uniji. Po mnenju analitičarke Nathalie Tocci z rimskega think-tanka Istituto Affari Internazionali pa nekdanji predsednik italijanske vlade, ki ne pripada nobeni od evropskih političnih skupin, najverjetneje ne bo zavrnil položaja, če bo prejel resno ponudbo.
Po navedbah FT se med kandidati za predsednika Evropskega sveta omenjajo še nekateri aktualni premierji članic, kot sta španski socialist Pedro Sanchez in danska socialdemokratka Mette Frederiksen.
Belgijski politik bo v primeru izvolitve kot evropski poslanec prisegel 16. julija, ko bo predvidoma tudi odstopil s položaja predsednika Evropskega sveta. Mandat se mu sicer izteče šele konec novembra.
Voditelji članic bodo morali tako dogovor o njegovem nasledniku najti že na enem od dveh junijskih zasedanj. Če jim to ne bo uspelo, bo vodenje ene od treh osrednjih institucij unije v skladu z obstoječimi pravili prevzel madžarski premier Viktor Obran, čigar država bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu EU. Za spremembo teh pravil je sicer dovolj že navadna večina voditeljev članic, s čimer bi Orbanu preprečili prevzem tega pomembnega položaja.
Ravno zaradi možnosti, da bi položaj prevzel Orban, je bil belgijski politik deležen precejšnjih kritik zaradi napovedi odstopa. Na to je med drugim opozoril vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Za bruseljski spletni bilten Politico je dejal, da bo Michelova odločitev “vodila v večjo nestabilnost na strani Evropskega sveta”.
Kritični so bili tudi nekateri iz vrst liberalcev, ki jim pripada Michel. Nizozemska evroposlanka Sophie in’t Veld ga je obtožila, da “kapitan zapušča ladjo sredi nevihte”.
Vodja liberalne politične skupine v parlamentu Renew Stephane Sejourne je medtem Michelu stopil v bran. “Ne razumem, kako lahko kritizirajo nekoga, ki se je odločil za nastop na volitvah. Ni zahteval imenovanja, ampak gre na volitve, kar se mi zdi dobro,” je povedal na današnjem druženju z bruseljskimi dopisniki. Po njegovih besedah bo imel trenutni predsednik Evropskega sveta v politični skupini pomembno vlogo v pogovorih o tem, kdo bo zasedel ključne položaje v Uniji.
Voditelji članic namreč običajno hkrati odločajo še o predsednikih oz. predsednicah Evropske komisije in Evropskega parlamenta ter visokem zunanjepolitičnem predstavniku unije. Trenutna predsednica komisije Ursula von der Leyen še ni sporočila, ali se bo potegovala za drugi petletni mandat.
