Menu Item
Čez natančno dva tedna bo na Hrvaškem potekal prvi krog predsedniških volitev, za položaj se poteguje osem kandidatov, med njimi tri ženske. Največ možnosti za zmago ima aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović, čemur pritrjujejo tudi zadnje javnomnenjske raziskave. Kakšna je zapuščina aktualnega predsednika in ali mu lahko kateri od protikandidatov prepreči še nadaljnjih pet let v predsedniški palači?
29. decembra bo nekaj več kot 3,7 milijona Hrvatov, ki imajo volilno pravico, izbiralo novega predsednika države. V boj se po zadnjih napovedih podaja osem kandidatov – pet moških in tri ženske. Aktualni hrvaški predsednik Zoran Milanović se bo potegoval za svoj drugi mandat na čelu države, kandidira pa s podporo največje opozicijske stranke SDP.
Poleg njega so se za kandidaturo odločili še neodvisni kandidat Dragan Primorac, ki ga podpira vladajoča HDZ, neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić, ki se je letos razšla s konservativno stranko Most, vidna članica levo-zelene stranke Zmoremo! Ivana Kekin, član Mosta in župan Sinja Miro Bulj, kandidatka nove desne stranke Dom in narodni zbor (DOMiNO) Branka Lozo, odvetnik ter zgodovinar Tomislav Jonjić in podjetnik Niko Tokić Kartelo.
Zadnje javnomnenjske raziskave hrvaške javne radiotelevizije kažejo, da ima največ možnosti za zmago aktualni predsednik Milanović, ki si ga na položaju želi več kot tretjina vprašanih oziroma 36,8 odstotka. Na drugem mestu je Primorac, ki ga podpira 22 odstotkov vprašanih, na tretjem mestu pa Selak Raspudić, ki bi jo volilo devet odstotkov anketirancev. Kekin ankete javnega mnenja napovedujejo 7,5-odstotno podporo, 4,3 odstotka vprašanih bi na volitvah obkrožilo Bulja. Ostali kandidati so se v anketi HRT zvrstili med 0,2 in dvema odstotkoma, okoli 14 odstotkov volilcev je dva tedna pred volitvami še neopredeljenih.
Ker je malo verjetno, da bi Milanović že v prvem krogu dobil zadostno podporo za izvolitev, bo končno odločitev o predsedniku države dal drugi krog volitev predvidoma 12. januarja. Po javnomnenjski raziskavi HRT bi se tja uvrstila Zoran Milanović in Dragan Primorac, Milanović bi prejel 52 odstotkov glasov, Primorac pa okoli 33 odstotkov.
Kdo bo v drugem krogu stal nasproti Milanoviću?
Hrvaški politični analitiki pritrjujejo rezultatom javnomnenjskih raziskav in ocenjujejo, da Milanović pravzaprav resnega protikandidata nima. Po njihovem mnenju je Primorac preveč neprepoznaven kandidat, ki se še ni izkazal. Je sicer univerzitetni profesor, pediater in strokovnjak s področja forenzične genetike. V vladi premierja Iva Sanaderja je bil med letoma 2003 in 2009 minister za znanost, izobraževanje in šport. V HDZ se je vključil leta 2007, a je kasneje izstopil iz stranke, trenutno pa je predsednik uprave zagrebške specialistične bolnišnice Sv. Katarina, največje zasebne bolnišnice na Hrvaškem.
Da ima aktualni predsednik največ možnosti, se strinja tudi novinar N1 Hrvaška Miroslav Filipović. “Zakaj ima največ možnosti? V času mandata je postal nekako personifikacija politične borbe in nezadovoljstva ljudi proti stranki HDZ. Na volitvah se bo bolj videlo, ali se bo to poznalo tudi na rezultatih. Milanović se je sicer želel v volilno tekmo vključiti že na letošnjih parlamentarnih volitvah, na koncu se to ni izšlo. Je pa treba poudariti, da ima HDZ močno, široko in zvesto volilno bazo. Res pa je tudi, da so parlamentarne volitve ena stvar, predsedniške nekaj povsem drugega,” je dejal.
Ob tem je ocenil, da je Zoranu Milanoviću uspelo razširiti bazo volilcev, in to ne samo na levi strani političnega pola. “Z izjavami in nekaterimi dejanji si je pridobil tudi simpatije volilcev z desnega političnega spektra,” je dejal Filipović. Najnevarnejši protikandidat je Dragan Primorac, ki mu je med vsemi predsedniškimi kandidati uspelo zbrati največ podpisov volilk in volicev, saj jih je zbral več kot 100.000.
“Treba je upoštevati, da za njim stoji stranka, ki ima največjo strankarsko infrastrukturo v državi, največ članov in najbolj razvejano mrežo lokalnih odborov. Volilci HDZ so disciplinirani in se volitev redno udeležujejo. Je pa treba izpostaviti še eno stvar, in sicer da so predsedniške volitve med božičem in novim letom in da obstaja verjetnost, da se volilci prvega kroga ne bodo udeležili tako množično, ker bodo zasedeni z drugimi stvarmi,” ocenjuje novinar N1 Hrvaška.
Kot nam je dejal, hrvaški politični analitiki nekaj možnosti za uvrstitev v drugi krog pripisujejo še neodvisni kandidatki Mariji Selak Raspudić. Ta nima zaledja katere od političnih strank, kar bi lahko predstavljalo oviro, predvsem pri vodenju kampanje. Pozicionira se kot kandidatka desne sredine, z njenim morebitnim prebojem v drugi krog pa bi lahko računala na glasove volilcev, ki ne podpirajo Zorana Milanovića.
“Strinjam se z napovedmi, da bo za izvolitev potreben drugi krog volitev, tam pa bo rezultat med dvema kandidatoma precej izenačen. Ker bo potekal po božično-novoletnih praznikih, je mogoče pričakovati večjo zainteresiranost javnosti in morebitno višjo volilno udeležbo kot v prvem krogu,” meni Miroslav Filipović.
Milanović v predvolilno kampanjo s Tuđmanovim sloganom
Neuradna kampanja pred predsedniškimi volitvami se je začela pred nekaj tedni, uradna se je začela šele ta teden, ko je državna volilna komisija objavila končni seznam kandidatov. Ti so morali za vložitev kandidature zbrati najmanj 10.000 veljavnih podpisov volilk in volilcev. Aktualni predsednik Zoran Milanović je podpise začel zbirati 29. novembra v Čakovcu.
“Tako osebno kot politično sem zelo navezan na Medžimurje, zato sem Čakovec izbral za začetek kampanje, za srečo. Rad imam vsa mesta, ampak minilo je že več let, odkar sem od tu začenjal politične kampanje, in ta je zadnja. Nič več. To je zadnji tango in upam, da bo s stilom,” je takrat dejal hrvaški predsednik. Kot kaže, je odločen, da bodo tokratne predsedniške volitve njegove zadnje v politični karieri.
A ob tem je prepričan, da mu bo uspelo prepričati volilce in da bo naslednjih pet let še sedel v predsedniški palači oziroma v Pantovčaku. Nekdanjima predsednikoma Hrvaške – Ivu Josipoviću in Kolindi Grabar Kitarović – ni uspelo ponoviti mandata, ko sta bila na položaju, Milanović pa je prepričan, da njemu bo. “Nista imela slogana Predsednik za predsednika. Verjamem, da bom dobil zaupanje ljudi še za nadaljnjih pet let. Tisti, ki je zadovoljen s tem, kar sem naredil, na kar sem opozarjal, me bo podprl,” je dejal in dodal, da o protikandidatih ne razmišlja.
Kot zanimivost: slogan Predsednik za predsednika je pred 27 leti v predvolilni tekmi za svoj drugi mandat na čelu Hrvaške prvi uporabil nekdanji predsednik Franjo Tuđman.
Predsedniški mandat v znamenju bojev s Plenkovićevo vlado
Mandat aktualnega predsednika Milanovića so zaznamovali številni spori s premierjem Andrejem Plenkovićem in njegovo vlado tako na domačem političnem parketu kot tudi na mednarodnem prizorišču. Eden največjih konfliktov med Pantovčakom in Banskimi dvori (sedež hrvaške vlade) sega v leto 2021, ko se je sprl s takratnim obrambnim ministrom Mariem Banožićem. Sledili so spori o nabavi orožja, bojnih letalih in vojaških vozilih.
Vlada in urad predsednika prav tako nista našla skupnega jezika pri imenovanju veleposlanikov. Številnim veleposlanikom je v času njegovega mandata potekel mandat, ker pa se Milanović in Plenković o tem vprašanju nista mogla dogovoriti, so v številnih državah veleposlaniška mesta trenutno prazna. Načelni dogovor je bil, da polovico veleposlanikov predlaga Milanović, drugo polovico pa vlada, čemur Plenković nasprotuje.
Mnenja med Pantovčakom in Banskimi dvori so se kresala tudi o pomoči Ukrajini. Medtem ko je vlada vztrajala, da je treba Ukrajini pomagati, je Milanović zaradi izjav – da je Rusija neuničljiva, da nasprotuje urjenju ukrajinskih vojakov na Hrvaškem in priključitvi Ukrajine k zvezi Nato – dobil etiketo rusofila. Vlada in predsednik sta na nasprotnih bregovih tudi glede vprašanja BiH in vojne v Gazi.
Miroslav Filipović, novinar N1 Hrvaška, je dejal, da predsednik na Hrvaškem nima velikih pooblastil, vendar temu položaju mediji namenjajo veliko pozornosti, posledično pa je predsednik veliko v javnosti. “Zaradi tega ima večjo politično težo, kot jo v resnici ima. Milanović je bil poleg tega predsednik vlade in predsednik stranke SDP. Znašel se je v specifičnem položaju, saj se mu je v času mandata uspelo postaviti na položaj nekakšnega vodje hrvaške opozicije. To pa ni v opisu njegovih pristojnosti kot predsednika države, saj bi moral biti predsednik vseh državljanov,” je dejal Filipović.
Na vprašanje, kaj je najbolj zaznamovalo njegov mandat, je Filipović izpostavil predvsem spore z vladajočo HDZ in predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. “Njegova zapuščina je zelo močno povezana s spori in kritikami na račun HDZ in Plenkovića. Če bo ponovno izvoljen, se bo tak odnos nadaljeval še vsaj tri leta. Ostre kritike Milanovića so v tem času postale njegov prepoznavni znak,” je odgovoril.
Ocenjuje tudi, da odnosi med Pantovčakom in Banskimi dvori med njegovim predsedovanjem še nikoli niso bili tako zaostreni, kot so zdaj. “Ampak to je bilo pričakovano. Plenković je, ko je bil Milanović prvič izvoljen na položaj predsednika, dejal, da bo šlo med njima za ‘težavno kohabitacijo’. Ni se ravno zmotil,” je še dejal Miroslav Filipović.
Kakšni so odnosi med Slovenijo in Hrvaško med njegovim mandatom?
V predvolilni kampanji pred slabimi petimi leti je Milanović odnose s Slovenijo označil kot slabe in napovedal, da bo izboljšanje odnosov njegova prednostna naloga. Ob menjavi oblasti v Sloveniji spomladi leta 2022 je dejal, da so bili odnosi v prvih dveh letih njegovega mandata stabilni, ob nedavnem obisku predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič pa je dejal, da so odlični. Ob tem je Slovenijo opisal kot najboljšo hrvaško sosedo. “Prijateljski odnosi med Hrvaško in Slovenijo so neizmerno pomembni, saj to pričakujejo naši ljudje na obeh straneh meje, ki so od nekdaj živeli v slogi,” je takrat dejal hrvaški predsednik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje