V povezavi z vojno v Ukrajini se je v zadnjih dneh zgodilo več pomembnih premikov, ki so pozornost sveta znova preusmerili na vzhod Evrope. Kijev je od najpomembnejšega zaveznika dobil pomembno pomoč, na drugi strani pa ruskim vojakom pomagajo oborožene sile države z Daljnega vzhoda. Kaj vemo o razvoju dogodkov zadnjih dni? Objavljamo povzetek dogajanja.
Sredino jutro je postreglo z novico, da je ameriški predsednik Joe Biden podprl pošiljanje protipehotnih min v Ukrajino. V Kijevu so se zavezali, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih ter tako skušali zmanjšati grožnjo civilnemu prebivalstvu. Gre za mine z omejenim delovanjem, ki za detonacijo potrebujejo polno baterijo. Ko se ta izprazni, postanejo nenevarne in ne morejo eksplodirati.
ZDA so Ukrajini že poslale protitankovske mine, s pošiljkami protipehotnih min pa želijo upočasniti in otežiti napredovanje ruskih kopenskih enot, je za Reuters dodal neimenovani ameriški uradnik.
Uporaba pehotnih min je sicer mednarodno prepovedana. V okviru ottawske konvencije so prepovedani uporaba, proizvodnja in prenos tega orožja, ki še dolgo po končanih sovražnostih terja žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom v prizadetih regijah. Konvencijo je podpisalo in ratificiralo 164 držav, med njimi ni Rusije in ZDA. Ukrajina je dokument ratificirala leta 2005, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Foto: PROFIMEDIA
Odhajajoči ameriški predsednik je pred tem poskrbel za še odmevnejšo potezo. Biden je v nedeljo umaknil omejitve in ukrajinskim silam dovolil napade z ameriškim orožjem dolgega dosega na cilje globoko v Rusiji. Raketne napade na ruske cilje v obmejnem pasu so ukrajinske enote z ameriškim orožjem že izvajale, in sicer z raketnim sistemom kratkega dosega HIMARS z 80-kilometrskim dosegom. Nedeljska Bidnova zelena luč pa omogoča uporabo raket dolgega dosega ATACMS, ki imajo 306-kilometrski doseg. Ukrajina jih je prvič uporabila v noči na torek, ko je šest raket izstrelila proti skladišču orožja v ruski regiji Brjansk. Rusko obrambno ministrstvo je zatrdilo, da je zračna obramba pet raket razstrelila v zraku, eno pa poškodovala. Njeni delci so povzročili požar v vojaškem objektu, kjer pa žrtev ali škode naj ne bi bilo.
Ameriške rakete dolgega dosega so v Ukrajini imeli že od letošnje pomladi, vojska pa jih je lahko uporabljala le v napadih na okupirana ukrajinska ozemlja na vzhodu države in na polotoku Krim. Ukrajina ima prav tako tudi britansko-francoske rakete dolgega dosega, znane pod imenom Storm shadow oziroma SCALP. Te imajo nekoliko krajši doseg, ki znaša okoli 250 kilometrov. Zelenski si je prizadeval, da bi voditelji Francije in Velike Britanije prav tako dovolili uporabo v napadih na cilje globoko v Rusiji, a se v Parizu in Londonu o tem še niso odločili.
Omenjene rakete je Ukrajini poslala tudi Italija, ki pa zavrača dovoljenje za napade znotraj Rusije. Nemčija medtem ne kaže pripravljenosti, da bi ukrajinskim silam dobavila rakete dolgega dosega tipa Taurus.
Bidnove poteze tik pred iztekom mandata je mogoče razumeti kot hitre ukrepe, ki bi Ukrajini pred vrnitvijo Donalda Trumpa v Belo hišo vsaj nekoliko pomagali pri obrambi ozemlja. Novoizvoljeni predsednik Trump je namreč večkrat nakazal, da bi lahko močno zmanjšal ali celo ustavil bogato ameriško vojaško pomoč. Republikanec namreč zagovarja čimprejšnje končanje vojne in pogajanja, načrta za to pa ni nikoli razkril. Njegov bodoči podpredsednik J. D. Vance je v enem od pogovorov omenil možnost oblikovanja demilitariziranega območja in prenovo sporazumov iz Minska.
Foto: PROFIMEDIA
Na odločitev Washingtona za odobritev napadov z orožjem dolgega dosega naj bi vplival tudi prihod severnokorejskih vojakov na bojišče, kjer se borijo na strani Rusije. Prva poročila o napotitvi in prisotnosti severnokorejskih vojakov v Rusiji so zakrožila v drugi polovici oktobra, Severna Koreja pa je Rusiji z orožjem pomagala že pred tem.
Po podatkih južnokorejske obveščevalne službe je bilo približno 10.900 severnokorejskih vojakov skupaj z ruskimi marinci in pripadniki letalskih enot napotenih v rusko obmejno regijo Kursk. Del severnokorejskih vojakov naj bi že sodeloval v spopadih, Severna Koreja pa je poslala tudi dodatno orožje, vključno s samovoznimi havbicami in raketometi, piše Reuters.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!