Mineva 80 let od izkrcanja zavezniških enot v Normandiji, ki je bilo začetek konca nacistične okupacije Evrope. V počastitev spomina na udeležene vojake danes na severu Francije potekajo številne slovesnosti, ki so se jih udeležili svetovni voditelji. V svojih nagovorih so izpostavljali hvaležnost zavezniškim vojakom.
Številni svetovni voditelji in visoki gostje danes na severu Francije obeležujejo 80. obletnico dneva D, začetka izkrcanja zaveznikov v Normandiji in preobrata v drugi svetovni vojni. Poklonili so se vojakom, ki so sodelovali v boju proti nacizmu in opozorili, da žrtev tega dne ne smemo pozabiti. Izpostavili so tudi pomen boja za demokracijo.
“Spominjamo se lekcije, ki se nam vedno znova vrača. Svobodni narodi morajo stopiti skupaj, da se zoperstavijo tiraniji,” je na slovesnosti pri spomeniku skoraj 22.500 britanskim vojakom, ki so padli na dan D in v dnevih, ki so sledili med osvobajanjem Evrope izpod nacizma, izjavil britanski kralj Karel III.
Opozoril je, da je veteranov dneva D vedno manj, ob tem pa dodal, da naša dolžnost, da se “spominjamo, kaj so zagovarjali in kaj so dosegli za vse nas, ne sme nikoli izginiti”, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Naša hvaležnost je neomajna in naše občudovanje večno,” je sklenil britanski kralj.
Britanske slovesnosti pri plaži Gold v kraju Ver-sur-Mer sta se udeležila tudi britanski premier Rishi Sunak in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sta ravno tako poudarila, da nihče ne sme pozabiti žrtev dneva D. “Samo s spominjanjem lahko zagotovimo, da stvar, za katero ste se borili, ne bo nikoli samoumevna. Zato zdaj in vedno spoštujemo naše veterane,” je dodal Sunak.
Vojakom, ki so se pred 80 leti izkrcali v Normandiji sta se zahvalila tako Macron kot predsednik francoske vlade Gabriel Attal. “Vse so pustili za seboj in tvegali za našo neodvisnost, za našo svobodo. Tega ne bomo pozabili,” je dejal francoski predsednik.
“Francija ne bo nikoli pozabila tistih, ki so umrli zanjo,” pa je dejal Attal in dodal, da je sam del generacije, ki je odrasla brez vojne in ki včasih pozabi, kako krhka sta demokracija in svoboda. “Naša hvaležnost je večna,” je še poudaril.
Kanadski premier Justin Trudeau je na kanadski slovesnosti pri plaži Juno v bližnjem kraju Courseulles-Sur-Mer voditelje pozval, naj se še naprej borijo za demokracijo. “Demokracija je danes še vedno ogrožena. Ogrožajo jo agresorji, ki želijo na novo zarisati meje,” je opozoril. Predsednik ZDA Joe Biden se je medtem na slovesnosti v kraju Colleville-Sur-Mer sestal z veterani, poroča britanski BBC.
Slovesnost na plaži Gold je danes uradno odprl major Trevor Macey-Lillie, ki je z dudami zaigral skladbo Highland Laddie. Sledila je maša, nebo pa je preletelo več vojaških letal, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Osrednja slovesnost ob dnevu D se bo začela pozneje na plaži Omaha, spominske prireditve pa so se začele že v sredo, ko se je Macron v Bretanji poklonil padlim francoskim padalcem v britanskih zračnih silah. Na južni obali Anglije je medtem osrednja slovesnost s kraljem kot slavnostnim govornikom potekala v Portsmouthu, od koder so pred 80 leti številni zavezniški vojaki krenili proti Franciji.
Začetek konca nacistične okupacije Evrope
Dan D je bil sprva načrtovan za 5. junij 1944, a so operacijo z imenom Overlord zavezniki, njen vodja je bil ameriški general Dwight Eisenhower, zaradi slabih vremenskih razmer prestavili za en dan. Zavezniki so tako po obrambnih linijah nemške vojske udarili 6. junija. Nemci so vedeli, da napad bo, ne pa tudi, kje se bo zgodil. Zavezniki so jih uspešno zavedli, saj so obveščevalci s široko zastavljeno akcijo kot glavno točko skorajšnjega napada nasprotnikom uspešno “podtaknili” okolico Calaisa, kjer je po morju najbližje do britanskega otočja in kamor so Nemci namestili glavnino obrambnih sil.
Napad ob zori 6. junija je bil zato za Nemce precejšnje presenečenje. Slabo poveljevanje, zmeda pri komunikaciji, prepočasna napotitev sil iz zaledja in tudi odsotnost izkušenega generala Erwina Rommla so nemško stran zelo oslabili. Poleg tega so zavezniki z 18.000 padalci poskrbeli za napad na nemške komunikacijske in transportne poti v zaledju, na letalske napade pa takrat že precej šibka nemška Luftwaffe ni mogla ustrezno odgovoriti.
Zavezniki so si razdelili sektorje, kjer so se izkrcali. Britanci in Kanadčani so zavzeli plaže s kodnimi imeni Gold, Juno in Sword, Američani pa so udarili na plažah Utah in Omaha. Na slednji je bilo zaradi tam najbolj zgoščene nemške obrambe tudi največ žrtev, ob koncu dneva so imeli Američani 4.000 padlih. A več kot 156.000 vojakov je prebilo nemške obrambne linije. Ko so imeli obale Normandije v svojih rokah, ni bilo več ovir za zaveznike. V tednu dni so izkrcali več kot 325.000 vojakov ter 50.000 vozil in 100.000 ton vojaške opreme. Konec junija so zavzeli še ključno pristaniško mesto Cherbourg, vse to pa je pomenilo začetek osvobajanja Francije in prodora proti Nemčiji, ki je kapitulirala manj kot leto dni po uspešni operaciji Overlord.
Operacija Overlord je bila največja invazija plovil in amfibijskih vozil v vojni zgodovini. Zavezniki so uporabili več kot 5.000 transportnih enot za izkrcanje. V operaciji so sodelovali vojaki iz 12 držav; glavnina je bila Britancev, Američanov in Kanadčanov, sodelovali pa so med drugimi tudi Čehi, Avstralci, Belgijci, Nizozemci, Francozi, Grki, Novozelandci in Norvežani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje