Menu Item
Na območju zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau so se danes potekale slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve taborišča. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je omenjeno koncentracijsko taborišče označila za najbolj množično tragedijo druge svetovne vojne. Poslanci in poslanke so se ob koncu njenega uvodnega nagovora z minuto molka poklonili vsem žrtvam. Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je udeležila slovesnosti, pa je pozvala k spoštovanju pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča.
Danes mineva 80 let od osvoboditve zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, v katerem je bilo ubitih več kot milijon ljudi, večinoma Judov.
Beseda Auschwitz nam služi tudi kot opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič danes dejala v nagovoru poslancem ob 80. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Žrtvam so se poklonili z minuto molka.
“Ni besed, ki bi lahko opisale vse grozote popolnega razčlovečenja in brezčutne množične morije, ki se je dogajala skoraj pet let v kraju z imenom, ki simbolizira vse to, kar človeška civilizacija ni,” je dejala Klakočar Zupančič.
“Beseda Auschwitz nam zato služi tudi kot opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti,” je še dejala predsednica DZ.
Pirc Musar: Slovenija ostaja neomajna v zavezi Mednarodnemu kazenskemu sodišču
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je spomnila, da so tam trpeli in umrli tudi številni Slovenci. Kot je dejala v izjavi za slovenske medije, je bilo v Auschwitzu odvzeto življenje preko 1,1 milijona Judom. Tja je bilo odpeljanih tudi okoli 2.300 Slovencev, Judov in Romov, od katerih se polovica ni nikdar vrnila.
Spomnila je, da je bilo med drugo svetovno vojno v koncentracijskih taboriščih in več kot sto njihovih podružnicah 58.522 Slovencev, med njimi jih je več kot 12.360 umrlo v plinskih celicah, krematorijih ali v skupinskih grobnicah.
Pirc Musar je ob tem izpostavila, da tudi danes v Gazi in drugod spremljamo grozote. Poudarila je, da morajo vse države pogodbenice Rimskega statuta spoštovati priporne naloge Mednarodnega kazenskega sodišča kot globalnega naslednika Nürnberških procesov po 2. svetovni vojni.
“Posebnih okoliščin, izjem glede prijetja tega ali onega obtoženega vojnih zločinov ne more in ne sme biti,” je poudarila Pirc Musar. Relativizacija ali nespoštovanje pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča za pregon obtoženih vojnih zločinov nista nič drugega kot ponovno razvrednotenje njihovih žrtev, je dejala. Zato so taki poskusi, ne glede na njihov namen, po besedah predsednice republike v celoti nesprejemljivi.
Poudarila je še, da Slovenija ostaja neomajna v svoji zavezi Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da bo na svojem ozemlju prijela vse, za katerimi je sodišče izdalo tiralico. Poljska vlada je izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju sporočila, da ga kljub nalogu za prijetje, ki ga je zanj izdal ICC, ne bo aretirala, če se bo udeležil slovesnosti.
Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je izrazila željo, da bi Slovenija skupaj z drugimi državami čim prej zaključili postopke, s katerimi bi se lahko vzpostavila skupna razstava v spominskem centru Auschwitz-Birkenau.
Slovenija si namreč skupaj z državami naslednicami Jugoslavije že vrsto let prizadeva za ponovno postavitev razstave o žrtvah z območja nekdanje skupne države, so sporočili z ministrstva. “Slovenski interniranci, vsi umorjeni v Auschwitzu ter vse jugoslovanske žrtve nacističnega režima si zaslužijo primerno obeležje,” je dodala Vrečko.
V slovenski delegaciji na slovesnosti na območju zloglasnega taborišča sta tudi predstavnik ugrabljenih otrok Janez Žmavc in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar, ki so jih ločili od staršev in jih namestili v nemška taborišča. Žmavc je za medije ob robu slovesnosti menil, da so mladi odgovorni za to, da se grozote, kakršnim smo v zadnjem času priča v Gazi in Ukrajini, ne bodo več dogajale. “Nikoli več vojne,” pa je dejala Mira Lipičar.
“Poljaki smo danes varuhi spomina”
“Mi, Poljaki, na ozemlju katerih sta bila pod okupacijo nacistične Nemčije zgrajena ta industrija iztrebljanja in koncentracijsko taborišče, smo danes varuhi spomina,” je ob tem dejal poljski predsednik Andrzej Duda. Zagotovil je, da si bo Poljska poleg ohranjanja spomina na zločine še naprej prizadevala tudi, da svet nikoli več ne bo dovolil takšnih grozodejstev.
Poljski predsednik je prav tako ob začetku slovesnosti v spremstvu nekdanjih taboriščnikov položil venec k zidu smrti, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
Slovesnosti so se zaključile s prižigom sveč v spomin na žrtve. Te so prižgali številni voditelji držav, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello in britanskim kraljem Karlom III., medtem ko so na osrednji slovesnosti spregovorili le nekdanji taboriščniki.
“Dandanes opažamo velik porast antisemitizma in prav antisemitizem je privedel do holokavsta,” je dejal nekdanji taboriščnik Marian Turski. “Mislila sem, da je normalno, da moraš umreti (…), če si judovski otrok, moraš umreti,” pa je povedala nekdanja taboriščnica Tova Friedman in prav tako opozorila na širjenje antisemitizma.
Po besedah predsednika Svetovnega judovskega kongresa (WJC) Ronalda Lauderja je tako grozote v Auschwitzu kot napad palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra lani navdihnilo “starodavno sovraštvo do Judov”. “Danes se moramo vsi zaobljubiti, da ne bomo nikoli molčali, ko gre za antisemitizem ali katero koli drugo obliko sovraštva,” je povedal.
“Stojimo ob strani žrtvam, preživelim in njihovim družinam. Vedno znova obnavljamo svojo zavezo, da nikoli ne bomo pozabili,” pa je v poslanici ob obletnici med drugim zapisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Poudaril je, da je spominjanje moralno dejanje in hkrati poziv k ukrepom.
Po njegovih besedah poznavanje zgodovine holokavsta pomeni razumevanje globine, v katero lahko človeštvo zapade, obenem pa pomeni tudi dojeti, da ima vsak posameznik dolžnost spregovoriti proti sovraštvu in se zavzeti za človekove pravice vseh. “Moramo se postaviti proti tem grozodejstvom (…). Moramo obsoditi antisemitizem – prav tako moramo obsoditi vse oblike rasizma, predsodkov in verskega sovraštva,” je še dodal prvi mož ZN.
V Auschwitzu umrlo več kot milijon ljudi
Taborišče smrti Auschwitz-Birkenau velja za trajen opomnik na holokavst, v okviru katerega je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno sistematično pobila šest milijonov evropskih Judov.
V taborišču, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, je od več kot 1,3 milijona zaprtih umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov.
Med žrtvami so bili tudi Poljaki, Romi, Sovjeti in ljudje drugih narodnosti, med njimi več kot 1.300 Slovencev. Taborišče je nato 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska Rdeča armada.
Od leta 1947 na območju deluje spominski muzej, kjer danes poteka slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve taborišča. Nje se udeležuje okoli 3.000 gostov, med katerimi so številni državni voditelji, ministri in kronane glave. Prišlo je tudi več deset nekdanjih taboriščnikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje