Ministri za notranje zadeve EU so se zbrali v Bruslju, kjer so razpravljali predvsem o nezakonitih prehodih meja. Notranja ministrica Tatjana Bobnar je v luči naraščajočega števila prebežnikov, ki v EU prihajajo prek Zahodnega Balkana, pozvala, da je treba v celoti izkoristiti mandat agencije za zunanje meje Frontex. Da bodo v celoti spoštovale schengenski pravni red, vključno z orodji, kot je napotitev Frontexa na zunanje meje, pa se pričakuje tudi od potencialnih novih članic schengenskega območja, je povedala ministrica. Hrvaška, Bolgarija in Romunija bi se namreč lahko schengnu pridružile že 1. januarja. Notranji ministri in Komisija so se strinjali o podaljšanju začasne zaščite za ukrajinske begunce do marca 2024.
Ena od osrednjih tem današnjega zasedanja notranjih ministrov EU, ki se ga je udeležila tudi slovenska ministrica Tatjana Bobnar, je odziv na povečanje števila prihodov nezakonitih migrantov po zahodnobalkanski migrantski poti, s čimer se sooča več držav članic. To je predvsem posledica vizumske politike držav Zahodnega Balkana, v katere lahko državljani tretjih držav vstopijo brez vizumov. Nato pa pot nadaljujejo v EU.
Notranji ministri so se danes strinjali, da se je treba z državami Zahodnega Balkana najprej pogovarjati. Češki minister Vit Rakušan in komisarka Ylva Johansson tako načrtujeta obisk v regiji. Obenem nista izključila možnosti zamrznitve brezvizumskega sporazuma. Kot je po zasedanju povedal Rakušan, so med delovnim kosilom opravili uspešno razpravo o povečanem številu prihodov migrantov prek Zahodnega Balkana, kar je predvsem posledica tega, da države vizumskega režima nimajo usklajenega z EU. Za najbolj problematično velja Srbija, ki je brezvizumski režim med drugim uvedla za Indijce, Burundijce in Tunizijce.
“Od Srbije smo dobili obljube, da bo uskladila svojo vizumsko politiko z našo. Začela bo z narodnostmi, ki so trenutno resnično kritične, kot so Tunizijci, Burundijci in Indijci,” je povedala komisarka Johansson.
“S Srbijo in drugimi partnericami na Zahodnem Balkanu bomo tesno sodelovali in upam, da bodo uskladili politiko. To se bo verjetno tudi zgodilo, vseeno pa ne bom izključila drugih možnosti,” je odgovorila na vprašanje, ali bi lahko EU zamrznila sporazum o vizumski liberalizaciji s Srbijo. Tega ni želel izključiti niti Rakušan, ki se je prav tako zavzel za pogovore z državami v regiji.
Notranji ministri in Komisija so se danes strinjali o podaljšanju začasne zaščite za ukrajinske begunce do marca 2024. To posameznikom omogoča podporo pri iskanju namestitve, dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in evropskega trga dela.
Ministrica Bobnar o Frontexu
Notranja ministrica Bobnar je na zasedanju v luči naraščajočega števila migrantov, ki v EU prihajajo prek Zahodnega Balkana, pozvala, da je treba v celoti izkoristiti mandat agencije za zunanje meje Frontex. Po njenih besedah je treba poskrbeti za učinkovito upravljanje migracij, kar je možno samo s skupnim delovanjem vseh držav v EU, pri čemer so pomembne predvsem aktivnosti vseh agencij.
Ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar se je sestala s komisarko za notranje zadeve @YlvaJohansson.
ℹ️ Pogovarjali sta se o migracijskih razmerah na Zahodnem Balkanu. To bo tudi ena od tem jutrišnjega zasedanja Sveta ministrov 🇪🇺 za notranje zadeve. pic.twitter.com/KrNJyfasBd
“To pomeni, da se v polnosti izpolni mandat agencije Frontex, da se njene uradnike napoti na meje, ki so pod največjim pritiskom,” je povedala na novinarski konferenci. Pri tem je omenila mejo s Severno Makedonijo, pa tudi mejo med Bolgarijo in Srbijo. Da bo lahko ta agencija opravljala svoje delo, pa jo morajo članice kadrovsko popolniti, je še povedala ministrica Bobnar.
Obenem se je zavzela za to, da bi tudi osebje evropskega policijskega urada Europol znova napotili v države v regiji Zahodnega Balkana, ki bi se osredotočilo predvsem na preprečevanje tihotapljenja migrantov.
Kot je povedala, se je večina drugih ministrov članic EU strinjala z njenimi pozivi. “Dogovori so bili zelo konkretni,” je povedala.
Ob tem je izrazila prepričanje, da bo prišlo do napredka. Evropska komisija se je namreč obenem z državami Zahodnega Balkana dogovorila, da bodo svoje vizumske režime uskladile z EU. Srbija, ki je po mnenju več članic najbolj problematična, naj bi to storila v enem mesecu oziroma do konca leta.
Države v regiji so za več tretjih držav, med njimi Indije, Burundija in Kube, uvedle brezvizumski režim. Državljani teh držav pa tako iz regije potujejo naprej v EU. V Slovenijo je v prvih devetih mesecih leta nezakonito vstopilo skoraj 2.000 Indijcev, potem ko jih je v enakem obdobju lani okoli 40. Prišlo je tudi nekaj več kot 1.800 Burundijcev, potem ko je lani zgolj eden, kažejo podatki MNZ.
Po mnenju ministrice morata Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje čim prej ugotoviti, kako lahko EU pomaga v teh državah, še zlasti na področjih boja proti tihotapcem in zagotavljanja človekovih pravic.
Kaj se pričakuje od kandidatk za schengen, tudi Hrvaške?
Da bodo v celoti spoštovale schengenski pravni red, vključno z orodji, kot je napotitev Frontexa na zunanje meje, pa se v luči trenutnega dogajanja pričakuje tudi od potencialnih novih članic schengenskega območja, je povedala ministrica. Hrvaška, Bolgarija in Romunija bi se namreč lahko schengnu pridružile že 1. januarja.
“Ko bo Hrvaška vstopila v schengenski pravni red, ima slovenska policija pripravljeno strategijo dela,” je zagotovila. Več podrobnosti bo pojasnila decembra, ko bo predvidoma sprejeta odločitev o tem, ali bo Hrvaška vstopila v schengen. Cilj Evropske komisije in češkega predsedstva Svetu EU je, da bo odločitev pozitivna za vse tri države.
Slovenska notranja ministrica je na zasedanju opozorila tudi na nedopustnost nadzora, ki ga Avstrija na meji s Slovenijo izvaja že več let. Pri tem je spomnila tudi na sodbo Sodišča EU, da se nadzor lahko uvede zgolj kot skrajno sredstvo in za obdobje največ šestih mesecev. Na to, da je izvajanje notranjega nadzora v nasprotju s pravnim redom EU, sodbo sodišča EU in tudi samim bistvom schengenskega pravnega reda, je države, ki izvajajo ta nadzor, opozorila tudi komisarka Johansson, je dejala ministrica.
“Države, ki uvajajo ali pa že imajo notranji nadzor, je pozvala, da ga odpravijo,” je povedala Bobnar.
Stališče Slovenije
Z vprašanjem, ali Slovenija podpira širitev schengna na območje Hrvaške, smo se obrnili na minisrtsvu za zunanje zadeve. Sporoči so nam, “da Slovenija podpira širitev schengenskega območja na države, ki so za to pripravljene. Obenem opozarjamo, da schengen potrebuje nujno prenovo, saj trenutno ne deluje, kot bi moral. Prav zato je lahko vsaka nadaljna širitev resno ogrožena. Ne smemo dovoliti, da bi svoboda gibanja veljala samo za nekatere države, medtem ko bi druge nedovoljeno izvajale kontrole na notranjih mejah. Schengen je simbol EU in storiti moramo vse, da ga kot takega vnovič vzpostavimo. Tudi uvajanje kontrol na notranjih mejah zaradi povečanega števila migrantov povzroča dodatne težave. Vse to zahteva resen razmislek o delovanju schengena na eni strani in učinkovitem upravljanju z migracijami in mejami na drugi.”
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje