Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je pred srečanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju opozorila na nevarnost eskalacije konflikta med Iranom in Izraelom ter znova pozvala k spoštovanju mednarodnega prava. Ob tem je napovedala, da bo Slovenija na ravni EU zahtevala ukrepe proti Izraelu zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic, kot so zamrznitev asociacijskega sporazuma ali trgovinske sankcije proti Izraelu.
Pred današnjim srečanjem zunanjih ministrov EU v Bruslju je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon poudarila, da je neformalna razprava o Iranu med članicami Unije razkrila predvsem veliko zaskrbljenost zaradi včerajšnjih napadov na iranske jedrske objekte. Ob tem je izpostavila, da je Slovenija znova pozvala k spoštovanju temeljnih načel mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov.
"Podprli smo generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa ter ponovili, da jedrski objekti ne smejo biti tarča napadov in da Slovenija vztraja, da ne podpiramo širjenja jedrskega orožja," je povedala.
Po njenem mnenju je diplomacija edina prava pot, zato pričakuje, da bo tudi na ravni EU izraženo enotno sporočilo v tej smeri.
Ob tem je dodala, da je v Varnostnem svetu ZN danes na mizi osnutek resolucije, ki so ga pripravili Rusija, Kitajska in Iran. Ministrica pričakuje precej zahtevno razpravo glede usklajevanja besedila in glasovanja o resoluciji. Kot je dodala, ima osnutek zgolj pet odstavkov, s katerimi pa Slovenija ni v celoti zadovoljna. Ob tem sicer pričakuje, da resolucija ne bo zbrala dovolj glasov, prav tako pa je zelo verjeten tudi veto ZDA.
Izjava ministrice @tfajon 🇸🇮 pred začetkom zasedanja Sveta #EU za zunanje zadeve v Bruslju 🎞️👇@SLOtoEU @vladaRS pic.twitter.com/pwTsHN20eE
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) June 23, 2025
Pričakuje stališče EU, da Izrael krši človekove pravice
Opozorila je še, da lahko zaostrovanje razmer regijo pahne v resen kaos. "Smo sredi zelo zapletene in razvijajoče se varnostne situacije, ki lahko prizadene vse, tudi Slovenijo, zato so vsi povračilni ukrepi močno skrb vzbujajoči, in pozivamo vse strani, da se vzdržijo dodatne eskalacije."
O tem so po besedah ministrice govorili tudi na včerajšnjem ministrskem srečanju devetih mediteranskih držav, ki ga je gostila Slovenija in kjer so skušali poenotiti stališča tako do krize na Bližnjem vzhodu kot tudi novega pakta o Sredozemlju, ki ga pripravlja Evropska komisija. Kot je dodala, je Slovenija privarila "izjemen izdelek", non-paper, ki so ga podprle vse države Sredozemlja in so ga predlagali Komisij, da ga upošteva.
Prvi del današnje razprave zunanjih ministrov EU bo po njenih besedah namenjen dogajanju v Ukrajini, kjer je danes zgodaj zjutraj Rusija izvedla obsežen napad na Kijev. Fajon je ob tem poudarila, da ob konfliktu med Iranom in Izraelom vojna v Ukrajini ne sme biti potisnjena ob rob, prav tako pa ne humanitarna kriza v Gazi.
Poudarila je, da se v Gazi spopadajo s hudim pomanjkanjem hrane in vode, dobavo humanitarne pomoči pa otežuje tudi blokada mejnih prehodov. Napovedala je, da bodo med razpravo o Bližnjem vzhodu govorili tudi o 2. členu Pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. "Vodji evropske diplomacije Kaji Kallas bom zelo jasno sporočila, da pričakujem, da bo Evropska unija zavzela stališče, da Izrael krši človekove pravice, in da v tej smeri tudi ustrezno ukrepa." Kot je dodala, pričakuje ustrezne ukrepe EU, kot so trgovinske sankcije ali zamrznitev omenjenega sporazuma. Ob tem je pojasnila, da sicer ministri tega danes nimajo na mizi.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas bo danes zunanjim ministrom članic predstavila ugotovitve pregleda sporazuma z Izraelom, ki ga je maja sprožila zaradi humanitarne krize v Gazi. Pristojne službe EU so po neuradnih informacijah ugotovile, da obstajajo znaki, da Izrael morda ni spoštoval svojih obveznosti iz drugega člena sporazuma. Ta določa, da odnosi med Unijo in Izraelom temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in demokratičnih vrednot.
Španski zunanji minister Jose Manuel Albares je pred današnjim srečanjem napovedal, da bo Svet EU pozval, naj odobri takojšnjo zamrznitev sporazuma, ki določa odnose Unije z Izraelom. Temu medtem nasprotuje Italija.
Prav tako se bodo pogovarjali o sodelovanju med EU in Kitajsko. Slovenija po njenih besedah zagovarja pot, ki je pragmatična. Prepričana je, da mora EU ohraniti ravnovesje, in sicer na eni strani obravnavati Kitajsko kot rivala, a hkrati tudi kot partnerico, ki je ključna pri reševanju globalnih izzivov in s katero je nujen odprt dialog.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje