Izrazi podpore koroškemu poslancu, ki je zaradi treh slovenskih izrazov dobil opomin

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je danes izrazilo podporo poslancu v deželnem zboru v Celovcu Francu Jožefu Smrtniku, ki je v četrtek na seji deželnega zbora dobil opomin, ker je v govoru uporabil tri besedne zveze v slovenščini.

"Nesprejemljivo je, da se mora slovenska manjšina v Avstriji 70 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu določa obveznosti Avstrije do slovenske manjšine, še naprej boriti za domovinsko pravico slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem," je sporočilo ministrstvo.

Ocenilo je, da simbolne uporabe nekaj slovenskih besed v nastopu koroškega Slovenca Smrtnika ni mogoče razumeti kot kršitev poslovnika deželnega zbora.

Ob tem je ministrstvo opozorilo, da je izrek opomina neskladen "z duhom deželne ustave, ki določa, da avstrijska Koroška ob nemščini kot deželnem jeziku priznava jezikovno in kulturno raznolikost, ki se odraža v slovenski narodni skupnosti".

"Slovenija pričakuje, da bodo nosilci oblasti v Avstriji na deželni in zvezni ravni vložili dodatne napore, da omenjeni niz prekinejo z ustreznimi ukrepi v smeri polnega spoštovanja pravic in dostojanstva slovenske narodne manjšine," je še zapisalo zunanje ministrstvo.

Minister Arčon: Takšna politika nima mesta v sodobni evropski misli

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pa je v pismu Smrtniku poudaril pomen spoštovanja maternega jezika pripadnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem ter izpostavil, da sta jezikovna in kulturna raznolikost temeljni vrednoti sodobne Evrope.

"Politika, ki zavrača kulturno in jezikovno raznolikost ter zanika vrednost in pomen avtohtone narodne skupnosti Slovencev na Koroškem, nima mesta v sodobni evropski misli," je v pismu še poudaril minister.

Opomin deželnemu poslancu je po Arčonovih besedah še toliko bolj boleč in žaljiv, ker sta bila Smrtnikova politična misel in delo vedno usmerjena v povezovanje, sodelovanje in skupno dobro. Odzivi, kakršnega je doživel v deželnem zboru, pa ustvarjajo samo nove delitve, so še sporočili z vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Prvi predsednik deželnega zbora bi ravnal drugače

Smrtniku je opomin na četrtkovi seji izrekel drugi predsednik deželnega zbora Christoph Staudacher iz vrst skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ), ker je Smrtnik v šestminutnem govoru o letnem poročilu koroške lovske zveze uporabil tri besede oz. besedne zveze v slovenščini - lovski blagor, hvala in Lovski zbor Železna Kapla.

Prvi predsednik Andreas Scherwitzl medtem meni, da Smrtnik ni storil ničesar narobe. "Če predsednik meni, da je v takšnih primerih primerno izreči opomin, je to dovoljeno. Vsak predsednik se mora odločiti, kako bo vodil postopek," je za avstrijsko tiskovno agencija APA povedal prvi predsednik Scherwitzl, sicer član socialdemokratske stranke (SPÖ).

Scherwitzl je ob tem dejal, da sam ne bi izrekel opomina. Po njegovem mnenju Smrtnik ni storil ničesar narobe. Komentar poslovnika deželnega zbora jasno navaja, da so citati, pozdravi ali izrazi hvaležnosti v slovenščini dovoljeni, njegove besede povzema APA.

Na dogajanje se je prek svojega namestnika vodje poslanske skupine Josefa Ofnerja odzvala tudi FPÖ, ki meni, da gre za "umetno razburjenje". Ofner se je pri tem skliceval na četrti odstavek poslovnika deželnega zbora, v skladu s katerim je "nemščina uradni jezik dežele in zlasti jezik zakonodaje, torej koroškega deželnega zbora kot zakonodajnega organa".

"Kot poslanci smo prisegli ustavi in zakonom dežele Koroške in jih moramo upoštevati. To vključuje tudi poslovnik koroškega deželnega zbora," je dejal po poročanju APA.

V poslanski skupini Team Kärnten - Lista Köfer, ki ji pripada Smrtnik, so incident že v četrtek opisali kot resen udarec za deželni zbor in za "sobivanje med večinskim in manjšinskim prebivalstvom na Koroškem" ter kot "izjemno zaskrbljujoč dogodek z vidika demokratične politike".

Vodja koroških Zelenih Olga Voglauer, sicer koroška Slovenka, je bila kritična do Staudacherja. Dejala je, da gre za sramoto in za vrnitev k politiki preteklosti.