Države bi morale razmisliti o nadzoru nad uporabo digitalnih naprav, kot so pametni telefoni, na podoben način, kot že zdaj nadzirajo uporabo tobačnih izdelkov, je ob robu Evropskega zdravstvenega foruma dejala predstavnica Svetovne zdravstvene organizacije. Vse več je namreč dokazov o negativnem vplivu družbenih medijev na duševno zdravje mladih.
Ker je vse več dokazov, da je problematično vedenje na družbenih omrežjih med mladostniki v Evropi v porastu, bi se morale države zavzemati za strožjo regulacijo tega področja, pri tem pa bi se lahko zgledovale po drugih področjih javnega zdravja, kjer je pristojnim s pomočjo ustreznih zakonskih ukrepov že uspelo zamejiti oziroma odpraviti potencialno škodljive navade, je pojasnila Natasha Azzopardi Muscat iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Kot je ob robu Evropskega zdravstvenega foruma, ki je konec septembra potekal v Gasteinu v Avstriji, v pogovoru za bruseljski portal Politico dejala Azzopardi Muscat, bi države članice za vzor lahko vzele tobačno zakonodajo.
Ukrepi, kot so starostne omejitve, nadzorovane cene in celo območja prepovedi, bi tako po njenem mnenju lahko pomagali pri omejevanju škodljivih posledic prekomerne oziroma neustrezne uporabe pametnih telefonov.
“Morda moramo razmisliti o tem, kje je primerno uporabljati digitalne naprave, in morda je čas, da začnemo razmišljati tudi o krajih, kjer določenih digitalnih naprav ne bi smeli uporabljati,” je dejala za Politico in dodala, da so bili podobni ukrepi sprejeti za kajenje.
Igranje iger in družbena omrežja kot zasvojenost
Še eden ključnih vidikov, na katerega bi pri pripravi omenjene zakonodaje poskušali vplivati, je z besedami predstavnice WHO opismenjevanje otrok in najstnikov. Ne glede na njihove korenine, etnično pripadnost ali družbeni položaj bi namreč z besedami Azzopardi Muscat morali poskrbeti, da bi bili otroci in mladostniki “pismeni, opremljeni in opolnomočeni z ustreznim znanjem, da bodo obvladovali digitalni svet in da ne bodo dovolili, da digitalni svet obvladuje njih”.
Študija Svetovne zdravstvene organizacije, objavljena prejšnji mesec, je namreč pokazala, da je problematično in “zasvojenosti podobno” igranje iger in vedenje na družbenih omrežjih med mladostniki v Evropi v porastu.
V poročilu, v katerem je sodelovalo skoraj 280.000 ljudi, starih od 11 do 15 let, iz Evrope, srednje Azije in Kanade, je bilo ugotovljeno, da ima več kot desetina vprašanih težave z nadzorom nad uporabo družbenih medijev in negativnimi posledicami. Dekleta so poročala o višjih stopnjah kot fantje, in sicer 13 odstotkov v primerjavi z 9 odstotki. Študija je tudi pokazala, da je 12 odstotkov mladostnikov izpostavljenih tveganju problematičnega igranja iger, pri čemer so znaki problematičnega igranja iger pri fantih dvakrat pogostejši kot pri dekletih.
“Tako kot pri vseh drugih zadevah lahko tudi ta digitalna orodja dobro in učinkovito uporabljate,” je dejala Azzopardi Muscat, a ob tem dodala, da moramo biti ob tem previdni, saj da imamo del populacije, ki poroča o problematični uporabi, to pa lahko sčasoma vpliva na njihove izobraževalne rezultate, duševno zdravje in dobro počutje ter produktivnost na delovnem mestu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje