V hitrem tempu vsakodnevnega življenja pogosto posežemo po predelani in pripravljeni hrani. Kako pogosto pa se dejansko vprašamo, kaj jemo? V novi raziskavi znanstveniki ugotavljajo, da močno predelana hrana vpliva na številne bolezni. Bomo v kratkem dobili konvencijo o močno predelanih živilih, podobno kot imamo konvencijo o tobaku?
Močno predelana hrana je neposredno povezana z 32 škodljivimi učinki na naše zdravje, ugotavlja študija, ki jo povzema Guardian. Vpliva lahko na bolezni srca, razvoj raka, sladkorno bolezen tipa 2, slabše duševno zdravje in prezgodnjo smrt.
Ugotovitve izhajajo iz prvega celovitega pregleda dokazov ob vse večji svetovni porabi močno predelane hrane, kot so beljakovinske ploščice, gazirane pijače, vnaprej pripravljena hrana in hitra hrana. Pogosto vsebuje barvila, emulgatorje, arome in druge dodatke, veliko dodanega sladkorja, maščob in soli, ob tem pa malo vitaminov in vlaknin.
V Veliki Britaniji in ZDA po podatkih raziskave, objavljene v medicinski reviji BMJ, že več kot polovico vse hrane predstavlja prav močno predelana hrana. Zlasti med revnejšimi prebivalci, med katerimi so tudi mladi, ta predstavlja kar 80 odstotkov vse zaužite hrane.
Izsledki raziskave, v kateri je sodelovalo skoraj deset milijonov ljudi, kažejo na nujnost po usmerjanju in zmanjševanju izpostavljenosti takšni prehrani. Izpostavljenost močno predelani hrani je namreč povezana z večjim tveganjem za zdravje in 32 zdravstvenimi parametri.
V uvodniku v raziskavo so akademiki iz Brazilije zapisali še, da je zdaj čas, “da agencije ZN skupaj z državami članicami razvijejo in izvajajo okvirno konvencijo o takšnih živilih, podobno kot je okvirna konvencija o tobaku”.
Gre za prvo obsežnejšo raziskavo. Čeprav so že prejšnje študije močno predelano hrano povezovale s slabšim zdravjem, do zdaj še ni bilo jasne neposredne korelacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje