Menu Item
Kopico turistov, ki dopustuje v hrvaški Istri, je znova presenetilo sluzenje morja. Rjavkaste sluzaste zaplate so opazili v bližini Pulja ter ponekod v Kvarnerju. Pri nas smo se z nadležnim pojavom pobliže spoznali na začetku poletja, tokrat pa o sluzi ob slovenski obali ne poročajo.
Gladino morja ob obali hrvaške Istre so znova prekrile rjavkaste zaplate, ki motijo kopalce. Znova smo priča sluzenju morja, s katerim smo se v Sloveniji dodobra spoznali junija in julija. Sluz je takrat prekrivala morsko gladino ob slovenski obali, o njej pa so takrat poročali tudi iz hrvaških in italijanskih obmorskih krajev.
Kot piše Jutarnji list, se sluz tokrat zadržuje precej južneje kot na začetku poletja, ko je južno od Rovinja niso zaznali. O plavajoči rjavkasti sluzi tokrat poročajo iz Pulja in delov Kvarnerja, kopalce pa je nadlegovala tudi ob obali italijanskega Riminija. Od tam so jo že pregnali vetrovi, ki so razburkali morje.
Kot je ob junijskem sluzenju morja za N1 pojasnil biolog na Morski postaji Piran dr. Borut Mavrič, sluzasto snov tvorijo polisaharidi, ki spremenijo agregatno stanje, torej iz raztopljenega preidejo v trdno. Ti sladkorji se nato združujejo v skupke, v sluzaste agregate različnih velikosti. Če so skupki redkejši od vode, se dvignejo na morsko gladino in se nato nabirajo v mandračih, kamor jih zanesejo tokovi.
Sluzenje je posledica več različnih dejavnikov. Eden od njih je povečan vnos hranil, ki jih je bilo v morju junija več zaradi velike količine padavin in več rečnih vnosov. Prav tako lahko – a to ni nujno, je opozoril Mavrič – na večje sluzenje vpliva tudi cvetenje morja. Hkrati je sluzenje morja povezano še z določenimi mineralnimi delci kopenskega izvora, ki lahko v morje pridejo denimo z rekami ali saharskim peskom ter povzročajo koagulacijo oziroma nabiranje polisaharidov. Junija in julija so se ti dejavniki nekako sešteli, je razložil biolog.
Morska gladina, prekrita z rjavo sluzjo, za kopalce deluje odbijajoče, čeprav sama po sebi za zdravje ni nevarna. Poleg vode so namreč glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati. A velja poudariti, da se vanje lahko ujamejo številni organizmi, lahko tudi patogeni – fekalne bakterije –, zato ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. V sluzi ujeti trdi delci lahko včasih povzročijo tudi draženje na koži.
Sluz pri delu moti tudi ribiče
Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu, ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umakniti. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oziroma onemogočeno, zaradi česar lahko poginejo. Težava nastane, ko postanejo agregati sluzi gostejši od vode, potonejo in prekrijejo morsko dno. Kot je pojasnil Mavrič, bakterije razkrajajo sladkor v potopljeni sluzi in tako porabljajo kisik, ki ga nato začne na morskem dnu primanjkovati za druge organizme.
Sluz ob obali hrvaške Istre pa je zmotila tudi tamkajšnje ribiče. Kot so povedali za portali Istarski.hr, jih plavajoče zaplate sluzi vse bolj motijo pri lovu, saj se sluzasti skupki prijemajo za mreže. Ribiči tako pred odhodom na lov preverjajo, da lovno območje ni prekrito s sluzjo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje