Možgansko mrtvo nosečnico proti želji družine ohranjajo živo: "To je mučenje"

Primer noseče ženske v ameriški zvezni državi Georgia – razglasili so jo za možgansko mrtvo, a jo nameravajo obdržati priklopljeno na naprave, da donosi otroka – je v ZDA ponovno sprožil številne debate o zakonih, ki urejajo pravico do splava.

Ko so 9. februarja hospitalizirali 30-letno medicinsko sestro Adriano Smith, je bila v drugem mesecu nosečnosti. Pred tem je tožila o glavobolu, obiskala pa je dve bolnišnici, v katerih je dobila le zdravila, ne da bi jo zares pregledali ali opravili teste. Čez deset dni so jo razglasili za možgansko mrtvo, izhaja s spletne strani za zbiranje denarja, ki jo je odprla Adrianina mati April Newkirk.

Krutost "zakona srčnega utripa"

"Ker ima še nerojenega otroka, jo bodo obdržali na napravah, saj v Georgii velja ’zakon srčnega utripa’. A na žalost nismo imeli besede, kaj storiti z njenim telesom brez življenja in z nerojenim otrokom," je Adrianina mati zapisala na GoFundMe.

Za lokalno televizijo WXIA je dejala: "To je mučenje. Vidim, da moja hči diha, a v resnici je ni tam."

Adriano nameravajo obdržati živo, dokler plod ne bo dovolj velik, da preživi sam – to je predvidoma v 32. tednu. Trenutno je v 21. tednu nosečnosti, možgansko mrtva pa je že od februarja. "Odločitev bi morala biti prepuščena družini. Morali bi imeti izbiro," je dodala Newkirk.

"Zakon srčnega utripa" prepoveduje splav od trenutka, ko je pri zarodku mogoče zaznati bitje srca. Sodobne naprave zaznajo električne signale že v šestem tednu. Ameriško združenje ginekologov in porodničarjev je že večkrat opozorilo, da naprave tako zgodaj v nosečnosti ne zaznajo srčnega utripa, ampak le del tkiva, ki sčasoma postane srce. Zarodek se razvije šele v 11. tednu nosečnosti.

Zakon srčnega utripa je v veljavi v zveznih državah Alabama, Arkansas, Idaho, Iowa, Kentucky, Louisiana, Misisipi, Misuri, Ohio, Oklahoma, Tennessee, Teksas in v že omenjeni Georgii.

Prelomna je bila zavrnitev sodbe Roe proti Wade iz leta 1973. Ameriški vrhovni sodniki so leta 2022 namreč odločili, da je sodba, iz katere izhaja, da pravica do splava ne bi smela biti omejena do trenutka, ko plod lahko preživi onkraj maternice (navadno 24. teden), napačna, saj ameriška ustava nikjer ne omenja pravice do abortusa.

Z zavrnitvijo te odločitve so zvezne države dobile prosto pot pri sprejemanju zakonodaje na področju splava.

Zapleteno pravno vprašanje

Bolnišnico, v kateri Adriano ohranjajo pri življenju, vodi družba Emory Healthcare. Za ameriške medije so sporočili le, da so v njenem primeru "upoštevali zakon o splavu v Georgii in vse druge veljavne zakone".

David S. Cohen, profesor s pravne fakultete univerze Drexel v Filadelfiji, je za Associated Press dejal, da bolnišnico morda najbolj skrbi del zakona v zvezni državi Georgia, ki daje zarodkom pravice, "kot da so že člani vrste homo sapiens".

Dejal je, da bolnišnica Emory Adriano in plod obravnava kot dva ločena pacienta in da so bili po tem, ko so Adriano priključili na aparate, pravno obvezani, da plod ohranjajo pri življenju tudi po njeni smrti. "To so primeri, o katerih profesorji prava že dolgo govorimo, ko razpravljamo, kdaj zarodek postane oseba," je dodal.

Delitve znotraj gibanj, ki nasprotujejo splavu

Skupine, ki nasprotujejo splavu, so razdeljene pri vprašanju, ali naj podprejo določbe o statusu osebe, ki so po podatkih zagovorniške skupine Pregnancy Justice zakonsko uzakonjene v vsaj 17 zveznih državah.

Nekateri trdijo, da je treba oplojena jajčeca, zarodke in plodove obravnavati kot ljudi z enakimi pravicami kot že rojene osebe. Koncept statusa osebe jim želi zagotoviti pravice v skladu s 14. amandmajem k ustavi ZDA, ki pravi, da država ne sme "nikomur odvzeti življenja, svobode ali lastnine brez ustreznega sodnega postopka, niti ne sme nikomur pod svojo jurisdikcijo odreči enake zaščite zakonov".

Nekateri so menili, da je status osebe politično neizvedljiv, zlasti potem, ko so volilci med letoma 2008 in 2014 v Koloradu, Misisipiju in Severni Dakoti zavrnili amandmaje k zveznim ustavam, ki bi uvedli takšen status. Tisti, ki so se od te zamisli oddaljili, so si prizadevali za zakone in omejitve o splavu, ki niso šli tako daleč, čeprav so bili pogosto oblikovani pod vplivom koncepta statusa osebe.

Nekateri zagovorniki koncepta statusa osebe so bili v nacionalnih skupinah proti splavu odrinjeni na stranski tir – Nacionalni odbor za pravico do življenja je leta 2014 prekinil stike s svojo podružnico Georgia Right to Life, saj so prvi nasprotovali zakonom, ki so omejevali splav, vendar so dopuščali izjeme v primeru posilstva in incesta.

Manj možnosti za temnopolte ženske

April Newkirk, mama 30-letne Adriane, je za lokalno televizijsko postajo WXIA povedala, da je njena hčerka v bolnišnici dobila le zdravila, nato pa so jo odpustili, čeprav jo je mučil hud glavobol, ki ni popustil. Njen partner se je nato zbudil, ko je Adriana hlastala za zrakom, in poklical reševalce. V bolnišnici Emory v Atlanti so ugotovili, da ima v možganih krvne strdke, nato pa so jo razglasili za možgansko mrtvo.

Ni jasno, kaj je Adriana dejala, ko je šla v bolnišnico, in ali je bila oskrba, ki jo je dobila, standardna glede na njene simptome. Toda temnopolte ženske se pogosto spoprijemajo s tem, da njihovih bolečin in težav ne jemljejo resno. Preiskava Associated Press je pokazala, da je zdravstvena oskrba temnopoltih žensk pogosteje slabša zaradi ukoreninjenega rasizma in pomanjkanja dostopa do zdravstvene oskrbe.

Monica Simpson, izvršna direktorica organizacije SisterSong, glavne tožnice v tožbi, ki izpodbija zakon o splavu v Georgii, je dejala: "Temnopoltim ženskam je treba zaupati, ko gre za odločitve o zdravstveni oskrbi. Tako kot mnoge druge temnopolte ženske se je tudi Adriana zavzela zase. Izrazila je, kako se počuti, kot zdravstvena delavka pa je vedela, kako krmariti po zdravstvenem sistemu." A kljub temu je bilo takrat, ko so ji postavili diagnozo, zanjo že prepozno.

Ali so bili strdki v možganih Adriane Smith povezani z njeno nosečnostjo, ni znano. Vendar je njen položaj nedvomno skrb vzbujajoč za tiste, ki iščejo rešitve za razlike v stopnji umrljivosti med temnopoltimi in belopoltimi ženskami materami. Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni je stopnja umrljivosti temnopoltih žensk leta 2023 znašala 50,3 smrti na 100.000 živorojenih otrok. To je več kot trikrat več pri belih ženskah in prav tako več kot pri azijskih in latinskoameriških ženskah.

"Posledic ne gre podcenjevati"

Čeprav je Adriana priključena na ventilator in druge naprave, ki jo vzdržujejo pri življenju, razglasitev možganske smrti pomeni, da je mrtva. Nekateri strokovnjaki ta način držanja telesa pri življenju imenujejo "vzdrževalni ukrepi", "podpora organom" ali "somatska podpora", kar se nanaša na telo, ne na um.

Bolnišnica Emory še ni sporočila, kaj so storili, da bi se njen plod lahko še naprej razvijal.

V nekem drugem primeru na Floridi, ki ga izpostavlja AP, so 31-letno žensko v 22. tednu nosečnosti razglasili za možgansko mrtvo, a je njena družina izrecno želela obdržati plod. Prvi dan sprejema so ji zdravniki dali hormone za zvišanje krvnega tlaka in ji namestili cevko za hranjenje. Ko so jo premestili v enoto za intenzivno nego, je ob njeni postelji neprekinjeno stala medicinska sestra in spremljala srčni utrip in premikanje ploda.

Bila je na ventilatorju, redno je prejemala steroide in hormone, za zdravljenje pljučnice pa je potrebovala številne antibiotike. Njena zdravniška ekipa je vključevala več specialnosti: porodništvo, neonatologijo, radiologijo in endokrinologijo.

Zdravniki so v 33. tednu opravili operacijo za odstranitev ploda, ob rojstvu pa je bil otrok dobrega zdravja, so še zapisali zdravniki, ki so vodili primer, v znanstvenem članku iz leta 2023.

"Ne razpolagamo z veliko znanstvenimi dognanji, na podlagi katerih bi lahko sprejemali klinične odločitve," je dejala dr. Kavita Arora, porodničarka in ginekologinja iz Severne Karoline, ki je opozorila na nevarnost ob dolgotrajni uporabi ventilatorja na plodu. "Takšnih primerov preprosto ni veliko," je dejala. Tudi zdravniki s Floride so opozorili, da posledic tovrstnega ravnanja ne gre podcenjevati.

Adriana Smith je kot medicinska sestra delala prav v bolnišnici, kjer zdaj njeno telo ohranjajo pri življenju, da bi donosila plod, še piše AP.

Ali je imela zdravstveno zavarovanje, ni znano, prav tako ne, koliko bo stala oskrba, dokler se plod ne bo rodil. Na strani za zbiranje denarja, ki jo je vzpostavila Adrianina mama, je med drugim omenjen Adrianin sedemletni sin. Ob tem je njena mama opozorila, da bi lahko bil otrok, ki ga pričakujejo, močno prizadet.